O TEM, KAKO SEM SKUHAL BUČKINO JUHO

Danes sem bil izjemno priden. Ker sem temeljito pospravil sobo in jo celo malo preuredil (kar je pri meni itak stalnica), tako, da imam sedaj v sobi celo pravo mizo. In nov stol. Pa posesal sem tudi. Kar pa pri meni ni stalnica.

Pa še zelenjavo sem jedel. Iz bučke sem skuhal juho:

JUHA IZ BUČKE:
(recept za eno juho iz bučke)

Bučko najprej dobro operemo ter jo narežemo na male koščke. Na malo olivnega olja koščke popražimo z malo česna (strok ali dva) ter jih po 5 minutah zalijemo z vodo, toliko, da so vse bučke prekrite z vodo. Potem počakamo, da zavre in dodamo še žličko ali dve zdroba. Jaz sem z zdrobom malo zapretiraval, ker se mi ga je preveč usulo, ampak mi je bilo prav tako všeč. Potem dodamo še kakšen peteršilj in kakšno takšno reč.

Juha naj vre še kakšnih 7 minut in to je to.

Možnost za zafrknit: 4/10 (se mi je zdelo, da nekaj čudno cvrči, ko sem dušil zelenjavo, ampak je bilo potem vse ok)
Umazanija: 2/10 (Juha se izjemno hitro pomije, čeprav zdrob lahko povzroči kakšno težavo)
Užitnost: 7,5 (Vse rajši imam juhe vseh vrst in ta tudi ni izjema)

Tako. Nič drugega.

Ste vi tudi kaj pospravljali danes?

O TEM, KAKO SEM POSTAL DIMLJEN LOSOS

Danes je bil en fin dan. Sicer sem bil celo dopoldne zaliman in nisem vedel kaj bi sam s sabo, če pa me je kdo kaj vprašal, sem mu odgovoril šele po dobre pol minute, a so se stvari proti večeru obrnile na bolje. Zato ker sem skočil gledat eno predstavo v dramo (Hvala!! :) ) in sem pojedel še malo viki kreme.

Sem si pa za kosilo vzel čas (čeprav sem danes delal) in skuhal eno fino reč. V bistvu sem jo skuhal zato, ker sem moral malo povadit, kako se naredi bešamel, ker imam v načrtu naredit tudi kakšno lazanjo v bližnji prihodnosti. Recimo v ponedeljek ali pa kaj podobnega. No takole je šlo.

KVAZI BEŠAMEL OMAKA Z BUČKO:

(recept za malo povadit)

V lonec zlijemo kapljico olja, nato pa prilijemo malo mleka in sladke smetane, dodamo malo muškatnega oreška, naribanega sira in malo parmezana. Potem mešamo in počakamo, da se omaka zgosti. Aja! Preden dodamo mleko in vse to pa v loncu malo podušimo narezne bučke. Samo par koščkov, tako za vzorec.

Če se omaka noče zgostit, dodamo še malo sira in ščepec ali dva moke. Ampak to v skrajnem primeru.

Je precej hitro narejeno in super omakica za zraven česarkoli. Testenin še posebej.

Možnost za zafrknit: 4/10 (lahko se kaj prime, čeprav ne vem kako, ali pa date čisto napačno razmerje količin)

Umazanija: 3/10 (en lonec je okej, čeprav je danes kar naneslo vse skupaj)

Užitnost: 8/10 (meni je bešamel super, čeprav verjetno ni najbolj zdrava stvar na svetu)

Kot vidite sem zraven naredil še njoke (svoje lastne!!) in spekel meso. Rad pečem takšno roostbeef meso (ker končno vem kaj to je), ampak se mi zmeraj zgodi, da zadimim celo stanovanje, ker nimamo nape. Za okno odpret je pa tudi premrzlo. Ampak meso je pa super dobro. Potem sem še cel dan smrdel po dimu. No dokler nisem šel v dramo.

Tako.

Kaj pa vi trenutno vadite?

O TEM, KAKO MAMA NE SME IZVEDETI

Torej. Danes je bil fin dan. Sem postoril veliko, samo to mi je zmanjkalo, da bi sobo pospravil. Drugače pa uspešno. Je bilo tudi zanimivo, ker me je spet prijelo študiranje (kar me sicer relativno pogosto) in, ko se kaj takega zgodi potem ponavadi vsakemu, ki je voljan poslušati razlagam čudne teorije, ki jih pravzaprav nihče ne razume in je vsem pravzaprav vseeno. 

Ampak. 

Mama bi me ubila, če bi izvedela, da sem danes kuhal vegansko kosilo. To pa zato, ker zagovarja, da moram jesti meso, da bom zrasel. Pa čeprav imam že 184cm.

Torej. Teja mi je poslala en fin receptič, ki sem ga brž sprobal. Za PKIZP. To pomeni: Pehtranov Izziv Za Pehtrana. PKIZP. Tole je prvi PKIZP. Kako fino! Takole je napisala: 

RIŽ Z REGRATOM IN OREHI:

Najprej v loncu zavreš vodo s soljo in dodaš riž, nato na ponev uliješ malo olivnega olja, dodaš sesekljane orehe in česen in vse skupaj malo pražiš na nizkem oknju dokler ne začne česen malo rumeneti, vendar pazi da se ti ne zažge, nato dodaš regrat in začimbe ter belo vino in pokuhaš da alkohol izpari in ugasneš plin. Počakaš da je riž kuhan, ga dodaš k prej pripravljeni omaki in vse skupaj zmešaš. Et voilà tout!

Ko pa regrata še ni, pa delam zimsko verzijo riž z orehi z radičem in rdečim vinom. Mljask!

Če pa si še za malo eksperimentiranja, pa vsemu skupaj lahko dodaš še tofu ki ga prej mariniraš v mešanici olivnega olja provansalskih začimbin soli kakšne pol urce ter kockice tofuja posebej popražiš da so hrustljave in jih dodaš na koncu po vrhu riža.

Možnost za zafrknit: 3/10 (Riž je ok, ostalo pa se tudi lepo popraži in le stežka zažge)

Umazanija: 3/10 (Brez večjega kompliciranja, še posebej, ker nisem pomival jaz :) )

Užitnost: 6,5/10 (Sicer fino, potem sem dodal še malo sojine omake, čeprav ne bi smel, se mi pa zdi, da sem zgrešil kakšno bistveno komponento. Potem sem vse skupaj zmešal, tako, da nisem jedel vsega posebej, da ne bi kdo mislil)

Ker sem jedel danes tako zdravo, sem si potem privoščil še eno tortico. Čisto tako, da skompenziram tole zdravo kosilce. 

Drugače pa fin receptič. Ravno tak za na hitro med polnim dnem. 

Pa hvala pridni Teji, ki je tako vestno poslala receptič.

Kakšen receptič mi pa že še pošljite, da ne bom lačen.

Kaj pa vaša mama ne sme izvedeti? 

O TEM, KAKO SEM DANES JEDEL ZDRAVO

Danes samo, da se pofočkam. In da povem, da sem jedel brokoli. Sem ga kar vrgel zraven v vok. Je bil fin. Brez kompliciranja. Pa še jaz sem se blazno fino počutil, ker sem pojedel nekaj zdravega. Pa še ugotovil sem, da mi je brokoli fin.

Pika.  Nič novega danes.

O TEM, KAKO SEM NARISAL SVOJO PIRAMIDO

Še zmeraj se mi zdi blazno čudno , da moram kupiti naenkrat več, kot naenkrat pojem in tako potem jem več dni isto reč.

Tako sem danes kupil en velik brokoli, ki ga bom jedel vsaj dva dni. Jutri in pojutrišnjem. Saj nimam nič proti brokoliju. Ampak vseeno.

Danes sem nekaj gledal tudi prehrabene piramide. To so pa tudi ene čudne reči. Zato, ker so si vse malo različne in sem ugotavljal, zakaj so velikokrat kakšne stvari zamenjane. Potem se ugotovil, da so nekatere veganske, druge azijske ali kakršnekoli druge, ki pač sledijo nekemu sistemu. Žal nisem našel takšne, ki bi mi bila pravzaprav všeč. Ali pa takšno, kateri sledim. Zato sem naredil kar svojo.

Sem si jo sicer hotel nalepiti na hladilnik, ampak mislim, da ne bi imelo smisla.

Sem pa spet skuhal eno fino reč. V bistvu sem predelal zadnji recept in gra priredil za eno hitro luštno študentsko kosilo. Sem ugotovil, da imam rad sojino omako, čeprav mislim, da ni preveč zdrava. Ali pač?

ŠTUDENTSKA SVINJINA IZ VOKA S SEZAMOM:

(recept za omejen budget)

Vok zalijemo z kapljico olja, nato začnemo peči meso narezano na trakove. Ko se malo obarva čez posujemo fine začimbe, recimo mleti česen, papriko in ingver, dodamo dve žlici sezamovih semen in zalijemo s sojino omako in dodamo žličko zdroba. Ta zdrob se sliši neumno, ampak omako lepo zgosti in je potem boljša. 

Zraven se pa skuha kakšne testenine. 

Vidite lahko tudi, da imam nov krožnik. Sem ugotovil, da so takšni malo lepši kar dragi. Eden mi je bil še posebej všeč, pa je stal 17 eurov. Samo je bil pa res lep. Tega sem kupil zato, da ne bom zmeraj vse na belih krožnikih slikal. 

Če želite, mi lahko tudi vi kakšnega pošljete. Samo na email mi pišite, da vam povem naslov, kam ga lahko pošljete. Potem boste pa lahko svoj krožnik videli tu gori. Pa kakšno luštno šalčko tudi sprejmem. Ali pa posodo za mjusli. :) 

Drugače je bil pa čuden dan, vstal sem kar prepozno, da bi bil produktiven, sem pa pojedel tiramisu, ki sem ga dobil za rojstni dan. Kar pa je tudi fino. 

Kakšni piramidi pa vi sledite? 

O TEM, KAKO ZAČENJAMO NEKAJ NOVEGA

Torej. Danes je bil fin dan. Večinoma zato ker sem naredil veliko, pa tudi fino sem jedel. Pa zato, ker danes začenjamo z eno novo stvarjo.

Ker želim, da je tale blogič čimbolj interaktiven, kjer bralci vsaj na nek način sooblikujejo vsebino odpiram novo rubriko, ki se imenuje "Pehtranov kuharski izziv za Pehtrana". Ali PKIZP na kratko.

Recept mora biti relativno lahek in hiter, primeren dinamičnemu študentskemu življenju in omejenim sredstvom. 

Kot primer prilagam receptič, ki mi ga je dala Sara: 

MESNA LAZANJA

Mesna mešanica :

(tako delam tudi bolognese omako, vendar dodam za okus še malo rdečega vina :))

- maslo

- 2 čebuli ali 1 po želji :)

- 1 kg mletega mesa

- 4 stroke česna

- poper

- sol

- vegeta

- 2 dcl muttija (najbolši tekoči paradižnik)

- voda (1dcl) + paradižnikova mezga (čajno žličko) + gorčica (pol čajne žličke)

Prav poseben bešamel :

- maslo

- moka

- mleko mix (2 dcl sojinega mleka, 5 dcl alpskega mleka in 2 dcl sladke smetane)

- sol

- poper

strok česna

- barilla testenine (lističi, tisti, ki jih ni treba prej kuhati ampak jih daš takoj v protfvanj da je lažje)

- sir mix (edamec + gauda)

Kako do najbolše lazanje :)

Na maslu prepražimo čebulo, nato solimo, popramo in vegetamo, dodamo mleto meso in še

srovega malo solimo, vegetamo, popramo in dodamo še štiri stisnjene tri stroke česna, mešamo

dokler se ne speče, nato polijemo z muttijem (tudi to začinimo :) ) Počakamo da se malo prekuha in

šele nato dodamo mešanico vode, paradižnikove mezge in gorčice. Kuhamo :)

V drugi posodi stopimo maslo, polijemo z mrzlim mleko miksem :) in takoj počasi dodajamo moko,

ki jo sproti vmešamo z metlico... ko se zgosti začinimo z enim strokom česna, soljo in poprom.

Pekač namažemo z maslom polijemo po celem z bešamelom na katerga zložimo eno plast barila

lističev, nato spet bešamel po celem , po tem potresemo sir mix, in na to mesno mešanico...spet

bešamel, sir in nato barila lističe in tako naprej, da porabimo do konca mešanico mesa ponavadi

pride za 3 mesne sloje . Zadnji sloj je mesni na katerega damo bešamel in sir nato damo v pečico in

pečemo približno 25 minut pri 180 C lahko tudi dlje. Toliko da zgornja plast porumeni. Najbolje, da

vsake toliko časa pogledate kakšna je situacija. :)

Ko je narejena jo pustite še ene par minutk stati preden jo narežete, da se malo strdi sir:)

Res je, da je velik sestavin pa kompliciranja sam na koncu pride res najboljša lazanja. Ta recept sem

odkrila čist po naklučju, ko sem bila pri kolegici in ni mela dost mleka, dost sira in potem sem vse

nekako skupi zmešala in je nakonc res najbolš ratal. 

Upam, da vam bo všeč pa dober tek . S. :)

Tole je en tak receptič, kateremu bi zlahka sledil. Probal ga pa bom v naslednjih dneh. Sara sicer ne ve, ampak lazanja je moja najljubša jed. No, poleg vseh ostalih od moje babi. 

Tako. Sedaj pa na delo. Svoje recepte pošljite na pehtranov mejl (pehtranblog {afna} gmail {pika} com) pa bom kakšnega skuhal. 

Tole je prva izmed novosti. Pridejo še mnoge. No še nekaj. No še par. No kakšna bo že še. 

Ker nisem nič skuhal, pa prilagam sliko mojega novega kuhinjskega noža. 

Poimenoval sem ga Leopold. 

Kakšen recept mi boste pa vi poslali? 

O TEM, KAKO LEPIM STVARI NA STENO

Danes tole pišem vmes, med kuhanjem in pisanjem diplome in kupom drugih reči, ki jih imam danes v načrtu. Je fin dan, mogoče najbolj zato, ker sem si kupil nov nož. Tako za rojstni dan. Spet je keramičen in tokrat temne barve in večji kot prejšnji. Sedaj sem z noži dobro opremljen.

Med drugim sem tudi načel tisto ogromno škatlo ledenih kock od Kraša. Jih že pol manjka. Dobil sem tudi predlog, naj kakšen prazen papirček nalepim na mojo slavno steno, na kateri imam nalepljene razne luštnosti, ki mi kaj pomenijo ali pa so lep spomin. Na steni imam sicer nalepljene razne karte različnih predstav, fotografije, čestitke in še mariksaj finega bi se našlo.

V glavnem.

Danes sem si rekel, da bom kuhal v voku. Ker mi je všeč. Takole je šlo:

SLADKA SVINJINA Z VOKA:

(recept za eno izživljanje v voku)

Svinjino naražemo na tanke trakove, kakšen centimeter debele. V trgovini se dobi že narezane, ki so fini (jaz sem kar take uporabil) ter jo v voku malo popražimo. Vok moramo res razbeliti in konstantno mešati, da vse fino šušlja. Čez kakšno minuto, ko se meso že malo obarva dodamo malo koliandra (ni treba pretiravat), ingverja in čilija po želji ter vse skupaj še malo pražimo. Potem dodamo rdečo papriko narezano na koščke, žličko ali dve sezamovih semen in žličko zdroba, ter vse skupaj zalijemo s sojino omako. Pražimo še kakšno minuto in dodamo še par koščkov ananasa, če vam je to kul. Meni je. 

Pogledamo, če je meso že pečeno in to je to. Zraven pa skuhamo malo riža.

Možnost za zafrknit: 5/10 (meh, tako tako je. Najbrž zna it kaj narobe)

Umazanija: 5,5/10 (dva lonca, ki sta potrebovala malo več ljubezni, ampak nasploh hitro pomito)

Užitnost: 6/10 (taka čudna mešanica odličnega in "meh", mislim, da sem zapretiraval s koliandrom in čilijem. Potem bi bilo veliko boljše. Jutri itak ponovim vajo)

Nož slikam kdaj drugič.

Aja. Pa babi mi je za rojstni dan spekla potico. Mandljevo, ki je moja najljubša. Tud te že pol manjka.

Kaj si pa vi kupite za rojstni dan?

O TEM, KAKŠEN JE PLEMENITI PUJS

Ko sem iskal navdih za to, kaj bom kuhal jutri, sem naletel na en lušten blog.

NOBLE PIG se imenuje in piše ga gospa Cathy, ki živi v Oregonu in poleg kuhanja prideluje tudi lastno vino z lastnega vinograda. Logično.

Luštne fotke ima, jedi pa zgledajo slastno.

(foto: http://noblepig.com/)

(foto: http://noblepig.com/)

(foto: http://noblepig.com/)

(foto: http://noblepig.com/)

(foto: http://noblepig.com/)

Jutri sem doma in kjuham. To je nova beseda. Sedaj sem kakšna dva dni jedel kar zunaj. Ker sem imel rojstni dan. Dva dni pač. To pa zato, ker sem velik in praznujem dva dni.

Tako.

O TEM, KAKO IMAM ENO OBSESIJO

Samo to. 

O TEM, KAKO LAHKO DOBIM POŠTO

Torej. Danes sem storil pomemben korak. Pehtran je dobil svoj e-naslov.

pehtranblog {at} gmail.com

Sedaj mi lahko pošljete kakšno fino reč. Čeprav je najbolj fino, če mi pošljete piškote, kar je pa elektronsko malo težko.

Ampak.

Pa tudi ne se ustrašit, če bo pehtran za trenutek zaprt kakšen dan. Vse v imenu napredka. Se pa obetajo luštne novosti.

Pa pošljite mi kaj!

O TEM, KAJ SEM POČEL DANES

Danes je bil en izjemno dobre dan. Dober dan je zame ponavadi, ko sem relativno produktiven, kaj dobrega pojem in se še malo nasmejim. Ne nujno v tem vrstnem redu.

Danes sem jedel kolač.
Danes sem razmišljal o najmanjšem muzeju na svetu.
Danes sem napisal najbrž najboljše poglavje v diplomi.
Danes sem gledal en huhdo smešen video podcast. Ki traja 75 minut in je super. Linka ne dam, ker boste mislili, da sem en grozen piflar.
Danes sem šel tečt.
Danes sem seveda tudi kuhal. Tole natančno:


KVAZI PAŠTICADA Z NJOKI: 
(recept za super kosilo ko se počutiš kreativnega)

Jaz imam najraje od vsega njoke. Pa lazanjo tudi. Ampak njoke tudi. Tako, da sem danes naredil njoke, zraven pa skuhal pašticado. Sicer ni pašticada, ampak sem jo tako poimenoval. Ker se mi je zdela takšna. Paše pa super zraven njokov.
Nekaj teletine ali govedine narežemo na koščke in jih malo popražimo na malo olja. Potem dodamo česen (jaz sem začel uporabljati kar zdrobljenega, kot začimbo in mi je super), malo paprike v prahu in čez minuto zalijemo z malo vode, ravno toliko, da je dno prekrito. Dušimo 7 minut, potem pa dodamo eno sesekljano rdečo papriko in še to pustimo, da se duši 7 minut. Potem dodamo malo paradižnikove mezge, vmes nekje pa seveda še solimo. Čez kakšnih 10 minut je vse pripravljeno. Seveda moramo gledati predvsem, da je meso mehko.
Z začimbami se seveda lahko tudi eksperimentira. Jaz sem dal notri samo papriko in česen, ampak mislim, da bi lahko notri dal še marsikaj drugega.

Možnost za zafrknit: 6,5/10 (se mi zdi, da bi lahko z dušenjem imel večje težave, ker se meso ne bi zmehčalo)
Umazanija: 4,5/10 (Glede na to, kako fino sem jedel, sem imel ekspresno pomito. Tudi lonce sem začel reciklirat in se mi zdi blazno fino, ko v istem loncu zapored skuham več reči)
Užitnost: 8,5/10 (Taka super jed, da bo od zdaj naprej večkrat na mojem jedilniku)

V glavnem. En kup idej imam. Očitno je tako obdobje. Ali pa pomaga samo to, da imam diktafon.

Zdaj grem pa kvačkat. Še prej pa odnesem smeti.

Imate vi tudi kakšno super idejo?

O TEM, KAKO SEM SPLEZAL IZ LUKNJE

Prejšnji teden sem padel v eno takšno blogersko luknjo. To verjetno zato, ker sem jedel premalo zelenjave.

Ampak.

Vse je dobro. Sem se pogovoril s pepermintovo Katjo, potem pa še z babico in imam spet zagon. Verjetno zato, ker je babica spekla jabolčno pito, Katja pa mi je dala kraševo ledeno kocko. Potem je bilo pa spet vse v najlepšem redu.

Tako, da sem sedaj poln (no mogoče ne poln, vendar so vsekakor prisotne) novih idej za prihodnost.

Danes sem bil na kosilu pri babici in sva se pomenkovala, o tegobah kuhe. Rekla je, da je njej še sedaj težko izbrat kaj kuhat, vendar, pravi, da pač pride ura, ko je treba začet in se odloči. Pa tudi to mi je rekla, da moram res jest več zelenjave. Pa da naj manj kuham testenine, ker mladina samo še to je. Je fajn tale moja babi. Še posebej, ker je spekla pito.


JABOLČNA PITA OD MOJE BABI: 
(recept za zlest iz blogerske nekreativne luknje)

20dkg masla, 50dkg moke, 5dkg sladkorja, malo limoninega soka, en rumenjak in eno celo jajce ter ščepec soli zmesimo v krhko testo. Pustimo, da malo "počiva", med tem pa naribamo nekaj jabolk in jih dobro premešamo s cimetom in sladkorjem. 

Potem testo rezdelimo na dva dela, ter vsakega razvaljamo na velikost pekača. Najprej v pekač položimo en del, čez naložimo jabolka in nato čez vse položimo še drug del.

Vse skupaj se peče na 180C eno uro. Potem se mora pita še malo pohladit in je boljša naslednji dan. Vsaj tako pravi moja babi. Meni se je zdela super že takoj.

Je pogumna, ker se ne boji pečice.

Oh pa še to. Kupil sem diktafon. To je en velik znak odraščanja, ko ga kupiš, ker ga pravzaprav rabiš.

Kakšne so pa vaše kuharske tegobe?

O TEM, KAKO POTREBUJEM NAČRT

Blogi, ki se ukvarjajo s hrano so se mi zdeli zmeraj ena čudna reč. To pa zato, ker očitno že znajo kuhati in potem ne vidim razloga, zakaj bi potem sploh imel blog.

Ampak.

Tale blog je okej. MEL nam da par praktičnih receptov, ki zgledajo kar fino. Čeprav bolj, kot berem tovrstne bloge bolj zmeden postajam. Ah. Pač.

Sem pa sklenil, da bom začel malo zbirati recepte. Ker če ne zmeraj tuhtam, kaj bi jedel. Mislim, da bi bil tedenski plan dobra ideja. Ali pa kaj podobnega.

Imate vi kakšno idejo?

O TEM, KAJ ZMERAJ NOSIM V TORBI

Jaz nisem tako nor na sladkarije, čeprav imam zelo rad kakršnekoli piškote. Še posebej, če jih kdo speče doma. Obstaja pa nekaj čokoladnih reči, ki so mi izredno ljube.

Prav zato sem bil tako vesel, da je začel kraš izdelovat takšne mini paketke svojih mini čokoladic.

Se mi zdijo ravno pravšnje za v torbo. Pa Kraš se mi zdi itak super. Še posebej "životinjskocarstvo".

Pa še enega trika me je naučil kolega. Na cenah zmeraj piše, koliko stane recimo kakšna reč na kilo. In potem je zelo lahko primerjat. Ponavadi velike škatle pač stanejo manj na kilo, tele, pa najbrž zaradi pakiranja krepko manj.

Tole je bila ena super najdba in nova stalnica v torbi.

Kaj imate pa vi v torbi?       +naključje?

O TEM, KAKO SEM IMEL PREVEČ KRUHA

Meni je zmeraj stresno, če so trgovine zaprte, ker moram potem razmislit, kaj bom jedel naslednji dan. Še dobro, da imajo kosmiči dolg rok trajanja, ker v najslabšem primeru potem jem vsaj to.

Ampak. Tako sem se tudi jaz v ponedeljek odpravil v trgovino in pri kruhu jasno prosil za polovico hlebca, dobil pa sem celega. In sem si rekel, da sploh ni problem, da ga bom itak pojedel.

Pa ga nisem.

Zato sem se spomnil dveh finih načinov, kako se znebiti starega kruha.

Prvi način:

KRUHOVE KOCKE ZA V JUHO:

Tole je super preprosto. Kruh le narežemo na male kocke in jih postavimo v pečico na 200 stopinj dokler ne postanejo trde. Potem jih lahko spravimo za kakšno fino juho.

Drugi način:

ENI NITI NE TAKO KOMPLICIRANI KRUHOVI CMOKI:
(recept za porabit veliko starega kruha)

Na malo maščobe (masla ali olja) popečemo kocke slanine in kruh narezan na kocke. V drugi posodo razžvrkljamo eno jajce in dodamo malo mleka, ščepec soli in peteršilja ter žlico kisle smetane. Slanino in kruh stresemo pretresemo v drugo podoso in malo premešamo ter počakamo, da se kruh "napije". Potem naredimo cmoke v velikosti teniških žogic ter jih nujno dobro pomokamo. To jih bo držalo skupaj. Preverjeno. Cmoke kuhamo v slani vreli vodi deset minut.

Prvi poskus. Brez, da bi jih pomokal.

Drugi poskus. Nujno jih je treba pomokat.

Možnost za zafrknit: 7/10 (nujno je treba reč pomokat, če ne se zgodi katastrofa)
Umazanija: 8/10 (drobtine so povsod in tudi vse ostalo. Čeprav pomit ni prav težko, ker se nič ne prime)
Užitnost: 8/10 (zelo fino je ratalo, še posebej ob kakšni fini gosti gobovi omaki ali pa kaj podobnega)

Pomokat sem jih pozabil zato, ker zadnje čase samo enkrat preberem recept, potem pa kuham kar na pamet. Ker so si recepti med seboj presenetljivo podobni. Ampak potem pa pozabim tako esencialne stvari.

Drugače sem pa Prešernov dan preživel precej fino. Počel sem bore malo, le da sem šel plezat in bil kar v kratkih rokavih ker je bilo tako prijetno toplo. In to začetek februarja. Popoldan pa sem večinoma preležal na kavču in počel nič.

Ste vi tudi kdaj kuhali in kaj pozabili?

O TEM, KDO JE INDIJANEC VIKI

Res je smešno, kako se nekatere reči ne spremenijo še po toliko letih. Naprimer. Še vedno jem čokolešnik, jadro napolitanke, domačico, jafa kekse in še kar je takšnih finih reči, ki jih jem že dvajset let in so tako fino jugonostalgične.

Moja najljubša pa je viki krema. Spomnim se, kako sem, ko sem bil majhen, kar z žlico kradel belo stran, rjavo pa sem pustil potem za kruh. Sploh pa sem alergičen, če se barvi zmešata. Najbrž zato, ker sem tolikokrat videl reklamo.

Tole sem torej jedel danes za večerjo. Pa za zajtrk tudi. Pa včeraj za večerjo tudi. Pa za zajtrk tudi. 

Vikija pa je risal Miki Muster. Kar je itak kul. 

Imate vi rajši belo ali temno viki kremo?

O TEM, KAJ JE "KOLAČ"

Jaz imam rad svojo službo. Zato, ker je ravno prav ubrisana, da me ljudje, ki me ne poznajo gledajo postrani, zakaj se tako pačim in spuščam tako cvileče glasove, tisti, ki pa me poznajo, pa vedo, da je to, da pač sredi lepega začnem poplesovati in citirati odlomke različnih predstav, zame pač normalno.

Vsaka služba ima svoje radosti (in tegobe). In to je pri nas "kolač". Odkril sem ga po pomoti, ko sem si v bližnji trgovini kupoval zajtrk in hitro ugotovil, da je stvar odlična. Od takrat naprej, je reden prigrizek jutranji kavi, ki ga z "nožem" vestno razrežemo na majhne kocke in hitro pozobamo. Razen zadnjega kosa, ki ostane tam še nekaj ur, ker smo vsi preveč vljudni, da bi ga pomalicali.

S časom je postal stalnica jutranjih izmen in tragedija je, če jih slučajno v trgovini zmanjka.

Tale kolač je ena takšnih malih radosti, zaradi katerih se zmeraj nasmehnem in mi da v dnevu vsaj majhen razlog, da malo poplešem.

Sploh pa bo čez nekaj desetletij kul, ko bom vsakemu, ki me bo hotel poslušati razlagal, da sem tu kupoval "kolač". Nihče ne bo razumel, zakaj je tako pomemben, razen parih, ki vedo o čem govorim.

In to je čar tega kolača.

Kakšne male radosti imate pa vi?

O TEM, KAJ POMENI NERED V KUHINJI

Jaz res ne spremljam kuharskih blogov. Pa bi jih moral. Zato, ker jih je nekaj, ki so res super. Tako, sem naletel tudi na tega.

"MESS IN THE KITCHEN" je blog, ki ga piše Mika, italjanka, ki želi v življenju delati res dobre testenine. Pa tudi ostalo dobro kuha. Mi je všeč, da lahko vsako jed lahko izberemo kar po sliki.

Nove reči kar pogosto objavlja in vse zgledajo krasno. In tudi ne komplicirano. Čeprav se najbrž glede tega motim.

(foto: http://messinthekitchen.blogsite.org/)

Definitivno pa odsvetujem ogled tega bloga nekje, kjer nimate hitrega dostopa do nečesa finega, ker sem jaz, naprimer, ob pregledovanju postal presneto lačen.

O TEM, KAKO SEM ODGRIZNIL KRAJEC

Biti študent je tako čudno. Kakšne dni si zaposlen, da se ven iz dela ne vidiš, druge pa cele prelenariš. Ali pa se ti nič ne da. Česar rezultat je pač isti. 

Danes sem kuhal najbolj preprosto, kar sem lahko:

NAJPREPROSTEJŠA JUHA:

(recept za en natrpan dan)

Juha iz vrečke se skuha zelo peprosto. Zavremo 750ml vode in vanjo stresemo vsebino izbrane vrečke. Potem nekaj minut počakamo, da se res skuha. In juha je pripravljena. 

Možnost za zafrknit: 1,5/10 (samo če ti juha pokipi)

Umazanija: 3,5/10 (če se zasuši zna bit kar naporno za pomit)

Užitnost: 7/10 (sicer umetno ampak zelo fino. Še posebej špargljeva)

Zraven sem pojedel še kos koruznega kruha, ki je itak super. Ne vem, zakaj imam to čudno navado, da ko si odrežem kos kruha, zmeraj odgriznem še krajec. Je pa praktično, ker ti potem nihče ne krade kruha. 

Potem sem bil povabljen še na ene testenine, tako, da je bila to pravzaprav samo malica. 

Kakšno čudno navado imate pa vi? 

O TEM, KAKO JE BIL DANES PRODUKTIVEN DAN

Danes je bil produktiven dan. Čeprav ne kuharsko uspešen. Za zajtrk sem pojedel en Corny, za dopoldansko malico en xl sendvič, potem še en Corny pa še en Corny pa čokolado.

Šele popoldne sem si skuhal testenine s tuno, tako na hitro, potem sem pa že tekel naprej.

Je bil pa super dan. Slike povejo vse. Itak vse slikane s telefonom, ker sem spet spominsko kartico pozabil. Je sicer lažje, ko se samo sprehodim iz kuhinje do svoje sobe, vendar danes tega nisem mogel tako zlahka.

Je bilo pa fino.

Kaj pa ste vi počeli danes?