Pehtran

O TEM, KATERO KUHARSKO KNJIGO BI ŠE IMEL

2011-12-12T21:17:00.000+01:00

Nisem ravno takšen tip fanta, da bi kar naprej prelistoval kuharice, ker bi bilo to, ob občasnem kvačkanju že počasi pretiravanje. A imam kljub temu svoje favorite. Ravno zadnjič sem ob obisku knjigarne opazil eno fino novo knjigo. Kuharico slovenskih Bosank je založilo žensko združenje Zemzem. Je prva tovrstna knjiga v Sloveniji, ki se ukvarja z okrivanjem posebnosti bošnjaških tradicionalnih jedi. Ne vem zakaj so mi ravno kuharice, ki se ukvarjajo s tradicionalnimi jedmi tako zanimive. Ker so mi, veliko bolj kot te modernejše kuharske knjige. Pogosto tudi zato, ker se za vsako jedjo skriva neka zgodba. Pa tudi to mi je zanimivo, kakšne jedi so včasih jedli kje. Ker so si zelo različne. Še posebej ker včasih jestvine niso tako potovale po celem svetu kot danes.

Tako. To knjigo priporočam če vas tovrstna reč vsaj malo zanima.

Katera svetovna kuhinja pa je vam najljubša?

O TEM, KAKO SE SELIM

2011-11-30T12:18:00.001+01:00

Prav smešno se mi zdi, da imam v različnih obdobjih težave z kuhanjem različnih reči. Še pred kratkim mi ni in ni šlo kuhanje zelenjave, sedaj pa imam večje težave z mesom. Domišljam si, da je to zato, ker se počasi izboljšujem in vse bolj opažam kakšne neumnosti sem včasih počel. Zato sem se včeraj tudi odločil, da si pripravim en fin zrezek. Vegetarjanci si prosim zatisnite oči.

EN FIN ZREZEK:

(recept za en zrezek)

Ponavadi ne kompliciram in kupujem kar pakirano meso, čeprav bi kdaj lahko šel tudi k mesarju. Tako sem kupil roastbeef. Ponev torej postavimo na rahel ogenj, jo naoljimo in počakamo, da se malo segreje. Zrezek med tem malo popivnamo, posolimo ter nanj položimo vejico rožmarina ter vse skupaj malo potolčemo. Samo ne preveč. Nato ga postavimo na ogenj. Čez par minut zrezek obrnemo. Zrezek je kar kmalu pečen, predolgo ga ne smemo peči, drugače ne bo več sočen.

Možnost za zafrknit: 7/10 (tudi če naredimo vse ok se zna kaj ponesrečit)

Umazanija: 5/10 (ponve ni tako težko pomit, res pa jo je treba malo podrgnit)

Užitnost: 6/10 (tale zrezek je bil ok. Mi je pa uspel tudi že veliko boljše)

Po pravici povedano sem danes naredil veliko boljši zrezek. Piščančji file sem obložil s panceto in sirom in je na koncu zelo dobro uspelo. Ampak nisem nič poslikal. Bom naslednjič. Moram še malo povadit.

Aja! Pa selim se. Na primorsko. Ker sem slišal, da imajo dobre njoke. Pa tudi zaradi službe. Ker tudi še študiram se mi zdi, da se moje študentsko življenje šele začenja, ker bom tako kot večina študentov precej vikendov hodil domov v Ljubljano.

Kam pa bi se vi preselili, če bi se lahko kamorkoli?

O TEM, KAJ VSE SE LAHKO SKUHA V MLEKU

2011-11-22T14:39:00.001+01:00

Ena mojih ljubših blogerskih "nadaljevank" so fobije od Nine. Ne samo ker so fobije zelo simpatične ampak ker se lahko tudi z marižsikatero poistovetim. Pa še nečesa me je strah. Kuhanja mlečnega riža. Zaradi tega, ker smo ga kuhali na enem taboru in naredili celo katastrofo, ker se riž ni in ni hotel razkuhati in se je potem na koncu vse prijelo na dno. In smo rabili tri dni, da smo lonec odzažgali. Zato sem se včerajšnjega projekta lotil skrajno previdno in vse čas preverjal, kaj se dogaja na dnu posode. Torej.

MLEČNI RIŽ:

(recept še za eno stvari, ki se lahko skuha v mleku)

Pol litra mleka začnemo segrevati v kakšni posodi, ki je bolj neoprijemljive sorte. Ko mleko skoraj vre vanjo stresemo toliko riža, kot ga mislimo pojeti. Riž pokuhavamo, kolikor pač piše na zavitku. Primeren je tisti riž, ki se čimbolj razkuha. Dodamo še ščepec soli in nekaj sladkorja. Na koncu mlečni riž posujemo s cimetom ali kakavom.

Možost za zafrknit: 5/10 (sem pričakoval najhujše ampak je potem na koncu kar šlo, nič se ni prijelo.)

Umazanija: 8/10 (lonec sem za trenutek pozabil namočit in se je kar zasušilo.)

Užitnost: 6,5/10 (je bilo okej. Imam pa gres veliko rajši.)

Tako. Danes sem šel v trgovino in si kupil zdrob za gres. Za danes zvečer. Je boljša izbira.

Berem pa novo knjigo od Brine Svit. Hvalnica ločitvi. In mi je všeč. Ne vem zakaj mi je njeno pisanje tako všeč. Je pa zelo dobrodošel premor med branjem strokovnih člankov.

Kaj ste pa vi nazadnje prebrali, predvsem pa priporočate kaj luštnega?

O TEM, KAKO SEM SPET KUHAL TESTENINE

2011-11-17T17:32:00.001+01:00

Testenine so daleč najbolj upoabljena in največkrat kuhana stvar v moji kuhinji. Verjetno zato, ker so tako hitro narejene pa še zelo so mi všeč. Ali pa sem napol Italjan (nisem). Ampak ker imam paradižnikovih omak že čez glavo sem poskusil nekaj drugega.

PIŠČANČJI STOGANOV ZA NA TESTENINE:

(recept za eno zamenjavo)

Zelo mi je všeč, da sem začel omakam primešavati tudi zelenjavo. Stoganov sicer ne vem če se nujno je s testeninami ampak je bilo vseeno fino. Na malo olivnega olja in masla v večji ponvi 5 minut dušimo narezan por. Ko se malo zmehča ga zalijemo z belim vinom in pustimo, da se še malo poduši. Čez kakšne 10 minut na ves ta por položimo še na trakove narezanega piščanca, posolimo in popopramo. Pustimo, da se piščanec lepo zmehča in vsemu skupaj na koncu dodamo sladko smetano. Dodamo še muškatni orešček.

Možnost za zafrknit: 4/10 (če smo potrpežljivi ni bojazni, ker se le težko kaj prismodi)

Umazanija: 4/10 (se res nič ni prijelo)

Užitnost: 8/10 (mi je bilo pravzaprav zelo všeč, še bolj pa sem bil navdušen nad tem, da imam novo omako za testenine)

Danes sem bil tudi pri zobozdravniku. Če ste že želeli vedeti (niste). To je zame kar podvig. Ker se jih bojim. Tako kot pečice. Najbolj pa se mi zdi smešno to, ker se želijo z mano pogovarjati med tem ko mi šarijo po zobeh. Tako kot pečice (saj ne).

Kdaj pa ste bili vi nazadnje pri zobozdravniku?

O TEM, KAJ MI JE POVEDAL MARTIN

2011-11-13T21:41:00.001+01:00

Od vseh slovenskih prazničnih jedi in občajev mi je najljubše martinovo. Sicer niti ne zato ker takrat iz mošta nastane vino, temveč toliko bolj zato, ker so na mizi same fine reči. Pri nas doma martinovega nikoli nismo pretirano praznovali, smo pa celo jesen jedli kaj z martinove mize. Tako mlinci in rdeče zelje meni predstavljajo tisto jesensko jed, ki za nekaj kratkih mesecev s prestola izpodrine celo lazanjo. Zato je bil že skrajni čas, da se tudi sam lotim tega martinovega podviga. Ker lahko velike količine domačih mlincev vedno dobim pri babici sem se lotil drugega dela, rdečega zelja.

RDEČE ZELJE:

(recept za martinovo pojedino)

Splošno znano dejstvo je (;)) da moja babica naredi najboljše rdeče zelje daleč naokoli. Recep se začne takole. Na malo olivnega olja prepražimo čebulo. Samo toliko, da malo postekleni. Nato v lonec vržemo narezano rdeče zelje, približno eno malo glavo za dve osebi. Zelje potem tudi malo solimo, dodamo naribano jabolko, malo kumine ter dva lovorova lista ter zalijemo z rdečim vinom. Če vina nimamo ga lahko nadometimo z žlico kisa. Pustimo, da se zelje kuha in ga vsakih deset minut malo premešamo. Dodamo tudi malo vina če ves izhlapi. Zelje nato počasi kuhamo na majhnem ognju kakšnih 45 minut. Lahko pa tudi kakšno minuto več.

Možnost za zafrknit: 6/10 (se mi zdi, da bi bila lani kaj tekega prete\ka naloga, ker bi se mi sigurno kaj prijelo)

Umazanija: 4/10 (lonca nisem takoj pomil ali splaknil a vseeno nisem imel pretiranih težav)

Užitnost: 7/10 (čeprav sem vsem navodilom do potankosti sledil nisem še uspel ujeti okusnosti babičine kuhinje. Ampak imam občutek, da mi bo v naslednjih poskusih uspelo)

Tako. Ste opazili da malo manj blogam? Moram priznati, da sem se malo polenil. Ampak samo za bloganje. Za kuhanje niti ne. Čeprav je res, da vse manjkrat skuham kaj čisto novega. Ampak naj mi to služi kot opozorilo. Opozorilo temu, da zamujam čisto drug čudovit svet kulinarike.

Kaj novega ste pa vi skuhali zadnje čase?

O TEM, KDO JE GORDON RAMSAY

2011-09-20T13:47:00.003+02:00

Po pravici povedano se mi Gordon Ramsay nikoli ni zdel pretirano simpatičen. Verjetno zato, ker se je, zmeraj ko sem ga videl, drl na svoje kuharje. V takšnem okolju pa je nemogoče delati. Ampak očitno se mu je vse to dretje izplačalo saj ima kar nekaj zelo uspešnih ter očitno tudi dobrih restavracij.

Čeprav si ne morem pomagati, da si ne bi predstavljal da so njegove restavracije pravzaprav "sweat shopi", kjer namesto poceni tekstilnim izdelkov nastajajo pač sočni zrezki. Pod nemogočimi pogoji, kjer vsi švicajo. V bistvu je verjetno tako, da imajo v kuhinji kar tekoči trak in potem jedi kar sestavljajo. Potem me tudi zanima ali je kakšno delovno silo nadomestil s stroji? Potem se lahko zgodi, da ti tvoj zrezek pravzaprav speče robot.

Gordon je napisal tudi kar nekaj knjig. Ki zgledajo čisto fine. Je pa tudi res, da bi morali pri njegovih knjigah izumiti nov termin. No mogoče zaradi njegovih knjig. Tako kot imajo v modi "ready to wear" bi pri kuhi morali imeti "ready to cook" (RTC). Njegove kuharske knjige niso čisto RTC. Tako kot večina ostalih ne. Ampak so res fine na pogled. Pa tudi kar uporabne če že znaš kuhat.

V glavnem. Pri Gordonu ne bi rad kuhal. Ker se preveč dere. Bi pa šel k njemu takoj na kosilo. Res takoj. Pa čeprav bi moj zrezek spekli roboti.

O TEM, KAKO SEM NAREDIL OMLETO

2011-09-16T22:57:00.001+02:00

Šele sedaj, po enem letu samostojnega kuhanja se mi je začelo dogajati, da če si hočem skuhati kosilo mi ni nujno treba v trgovino, ker imam večino sestavin za kakšno OK kosilo kar v hladilniku. Kar ponavadi sicer pomeni čudne kombinacije, mi pa prihrani ogromno časa. Tako sem se danes lotil nečesa podobnega, kar je na koncu postala prav fina omleta.

FINA OMLETA:

(nepričakovani recept)

Rdečo papriko narežemo na male kocke. Nato jo na rahlem ognju in nekaj olivnega olja podušimo. Zraven dodamo še svoje najljubše začimbe in malo soli. Dušimo jih toliko časa, da pač skuhamo tisto, kar bomo jedli zraven. Nato v ponev ubijemo še nekaj jajc, ter vse skupaj premešamo. Kuhamo dokler niso jajca kuhana, kar zna trajati. Jaz nikoli ne vem kdaj so jajca kuhana, zato zmeraj vse bolj precenim na oko. In se potem počutim kot grajski poizkuševalec, ker ne vem če bom preživel.

Možnost za zafrknit: 7/10 (pri jajcih nikoli ne veš, kdaj bodo preveč zakrknila)

Umazanija: 8/10 (presneti jajc se zelo prime na ponev)

Užitnost: 7,5/10 (definitivno ni slabo za spremembo)

Mislim, da so me k tovrstnem ekspiremntiranju privedli predvsem vaši komentarji, da se v šataraš ubije tudi kakšno jajce. No izpadlo je fino.

Kaj ste pa vi najčudnejšega skuhali pa je izpadlo fino?

O TEM, KAJ SE POČEL V DALMACIJI

2011-09-13T21:00:00.002+02:00

Babice iz nekega razloga neverjetno dobro kuhajo. Čeprav sem najprej verjel, da so za tem le leta prakse me počasi začenja skrbeti, da temu ni tako. Tudi zato, ker so pri triindvajsetih že kuhale tako zapletene jedi, da si jih moral začeti v torek, če si jih želel jesti v nedeljo. Jaz pa na jed sploh ne pomislim, če je priprava daljša od ene ure. Zato me začenja skrbeti, da ne bo kakšna slastna jed slučajno izumrla. Ali pa izšla v kakšni skrajšani ali instant različici. Tako kot knjige. Zato objavljam recept moje druge babice (ne tiste, ki jo poznate), ki ima jasne primorske korenine.

PAŠTICADA Z NJOKI:

(recept, ki ga moraš začeti v torek)

Pašticada je izjemno komplicirana jed, ki se je ne bom niti poskusil lotiti. Zato vam prenašam le nezapisano ustno izročilo, ki zna biti na trenutke pomankljivo. Torej. Najprej pri mesarju kupimo meso za pašticado. Sicer ne vem kakšno meso to je, poleg tega, da je dobro, ampak mesar bi že moral vedet. Potem ga prešpikamo z raznimi začimbami in česnom ter ga pustimo da se čez noč namaka v (vinskem) kisu, čemur priložimo tudi malo korenja in kakšne druge zelenjave. Naslednji dan meso skuhamo, vmes ga zalijemo z vinom, potem ga pa pustimo stat še kakšen dan. Potem je pašticada končana.

Možnost za zafrknit: 12/10 (Verjetno precejšnja. Jaz to raje prepustim mojstrom.)

Umazanija: -/10 (eh meh, pri babici moram le redko pomivat.)

Užitnost: 10/10 (Tole je fenomenalno. Še posebej če je zraven tudi morski zrak.)

Ena stvar, ki se mi zdi precej zanimiva je, ta, da moja babica pravzaprav vsak dan kuha jedi, ki so okusne in predvsem hitro pripravljene in včasih le redko drugačne od jedi, ki jih kuham jaz. Jedem, ki so bolj komplicirane se izogibajo, ne ker bi se jih bale tako kot jaz, temveč zato, ker se jim pač ne da. In tako je krog sklenjen. Pa vendar to še vedno ostaja eno veliko potovanje. Čeprav na koncu pristanemo tam kjer smo začeli. S to razliko, da na vsake toliko z levo roko naredijo najbolj slastno kosilo za celo družino.

Nindžđe.

Česa se pa vi nikoli, nikoli prav nikoli ne boste lotili v kuhinji?

O TEM, KAKO SE NAREDI ŠATARAŠ

2011-09-07T21:57:00.002+02:00

Iz nekega izjemno čudnega razloga je šataraš moja najljubša zelenjavna priloga. Najbolj čudno je zato, ker pravzaprav ne maram paprik, pa tudi paradižnika ne ravno pretirano. Razen na testeninah. Šataraš pa ima obilico obojega. In to je izjemno čudno. Torej šataraš.

ŠATARAŠ:

(ena fina priloga)

Rdečo papriko narežemo na majhne koščke. Enako storimo s čebulo. Nato pa še s paradižnikom. Čim manjši so koščki tim boljše je. Čebulo malo prepražimo (na malem ognju z malo olivnega olja, kot sem se ravno naučil) nato pa v lonec stresemo še nasekljano papriko in paradižnik. Ena paprika in en paradižnik na osebo je ravno prav. Nato pa lonec pokrijemo s pokrovko in kuhamo 40 minut. Vmes malo posolimo in poporamo. V tem času se paprika in paradižnik lepo razpustita in šataraš je nared.

Možnost za zafrknit: 6/10 (če je ogenj prevelik in nismo potrpežljivi)

Umazanija: 4/10 (eh, meh, ni take krize. S sekljanjem zna bit problematično, drugače je ok)

Užitnost: 9,5/10 (super reč, čeprav ne vem zakaj mi je tako všeč)

Kaj pa imate vi radi pa ne veste zakaj?

O TEM, KAKO SE NAREDI VANILIJEV SIRUP

2011-09-05T09:34:00.000+02:00

Čeprav moje fobije pred pečico še vedno obstajajo (sedaj zaradi tega, ker smo skoraj z gotovostjo ugotovili, da dela samo spodnji del) in se bom peki izognil če se le lahko, sem zadnjič za darilo dobil eno zelo luštno stvar. Domač vanilijev sirup. Očitno je podobne sirupe precej težko najti, ekstrakti pa niso najbolj zdravi. Zato ga lahko preprosto naredimo kar sami.

VANILIJEV SIRUP:

(recept za en ekstrakt)

Recept je precej zanimiv, zato poslušajte do konca. Kupimo steklenico vodke, takšne brez dodanega okusa. V velik lonec dodamo šest ali osem celih posušenih stokov vanilije ter vse skupaj pustimo da zavre. Sirup mora vreti kakšnih 10 minut. Potem ga skupaj s stroki prelijemo v steklenico, kjer mora nekaj časa počakati. Naprimer kakšnih 6 mesecev. :) Potem je sirup nared. Zgleda pa takole.

Možnost za zafknit: 0/10 (če ti jo kdo podari je veliko manj težav)

Umazanija: 0/10 (enako)

Užitnos: 9,8/10 (danes sem malo sirupa dodal v kavo. Po pravici povem, da nisem okusil pretirane razlike. Verjetno zato, ker sem preveč len in pijem instant kavo.)

Tako. Pa je.

Kakšno kavo pa vi pijete?

O TEM, KAJ SEM SE NAUČIL OD PRIJATELJEV

2011-09-03T23:39:00.000+02:00

Tako. Pa sem diplomiral. Končno. Je trajalo malo dlje, tako kot takšne reči ponavadi trajajo ampak vseeno. Namen je bil dosežen. Sedaj pa lahko spet kuham.

Sem pa to poletje, ko me ni bilo pogledal še zadnjih nekaj sezon serije "prijatelji". To je itak že od nekdaj moja najljubša serija s katero sem odraščal. Zgodilo se je tako, da sem zadnji del pogledal šele danes (ne vem, kaj sem počel vsa ta leta) in zdi se mi, da je to kar konec nekega obdobja. Čeprav mislim, da bom naslednji teden spet začel od začetka.

Pa vendar. Danes se mi zdi da je idealen dan, da odprem novo sezono kuhanja. Torej. Druga sezona Pehtranovega bloga je tü. Je bil že čas.

Za danes nimam še pripravljeno nič. Lahko pa vam povem pet stvari, ki sem se jih naučil v prejšnji sezoni.

1. Kuhanje niti ni težko. Razen, ko je izjemno težko. Ampak vaja dela mojstra.

2. Zmrzeš lahko skoraj karkoli.

3. To, da so stvari kuhane naenkrat (in ne v razmaku pol ure) je umetnost.

4. Večina stvari se kuha pol ure.

5. Najbolj kul od vsega je peštalec za krompir.

To je pa nekako to. Se imam še precej za naučit.

Jutri pa kaj skuham.

Kaj pa ste vi počeli čez poletje?

Aja! Pa moja bazilika je že ogromna! :)

O TEM, KAKO SEM DELAL GAZPAČO

2011-07-12T22:47:00.000+02:00

Danes je bilo spet neverjetno vroče. Čeprav sem se na to, da samo sedim in švicam že navadil, ker sem se pač moral, vseeno ni bilo najbolj prijetno. Zato sem se odločil, da danes res nujno potrebujem nekaj malo bolj osvežilnega in predvsem hladnega. Spomnil sem se, da imam nekje pod kupom reči spravljen recept, ki mi ga je poslala Zulejka že dolgo nazaj. Pravi pa takole:

GASPAČO (gazpacho) je super juha, sploh za kakšen bolj vroč dan, ko se ti ne da ravno ždet za šporhetom. Sestavine so za dve zajetni šalci juhe.

2 paradižnika, 1 kumarica, četrt gomolja povprečne zelene, pol rdeče paprike, 3-4 mlade čebulice (ali četrt navadne čebule), 1-2 stroka česna, pol avokada, 2 ščepca soli oz. po okusu, 1 JŽ oljčnega olja, 1 ČŽ kisa oz. po okusu, 2 čajni skodelici mrzle vode, drobnjak ali peteršilj za dekoracijo

Vso zelenjavo opereš, po potrebi olupiš, in nasekljaš. Polovico nasekljane paprike in zelene prihraniš za pozneje, vse ostale sestavine pa vržeš v blender in spremeniš v kremasto osvežilno župo. Po vrhu natrosiš nasekljano zelenjavo in zelišča.

Moj gaspačo je bil iz nekega razloga rdeč, verjetno sicer zato, ker se vanj stresel veliko paradižnika in malo več rdeče paprike. Je bil pa vseeno dober. Čeprav sem ga jedel prvič in pravzaprav niti ne vem kakšen bi moral biti.

Možnost za zafrknit: 3/10 (Ker se nič ne kuha verjetno tudi težko kaj prismodiš)

Umazanija: 9/10 (Ker sem uporabil palični mešalnik je v kuhinji nastala katastrofa, tako pač je)

Užitnost: 8/10 (Reč je kar fina za tako vroč dan, čeprav res ne vem ali sem gaspačo prav pripravil)

Tako. Zulejka piše tudi en fin blog, ki ga verjetno poznate. Sicer se ne imenuje več Lakotnikov brlog a lahko vseeno povem, da sem prebral vse Mustrove stripe in jih imam še sedaj spravljene in je bil Lakotnik vedno moj najljubši lik.

Sedaj grem pa pogledat, če se je zunaj že kaj shladilo.

Kako pa se vi hladite v teh vročih dneh?

O TEM, KAKO SEM DOBIL ENO SUPER MAJICO

2011-07-11T22:26:00.000+02:00

Priznati moram, da zadnje čase bolj malo kuham. To pa zato, ker sem precej zdoma pa še prevroče je, da bi karkoli kuhal. Čeprav to ne sme biti izgovor.

Sem pa oddal diplomo. Tudi to je nekaj.

Pa tudi eno super majico sem dobil! Dala mi ji jo je Alja zraven pa še šop svežega pehtrana za izziv.

Kar fina majčka ne?

Jutri pa kaj skuham prav?

O TEM, KAKO NE DELAM NIČ POSEBNEGA

2011-06-20T10:05:00.000+02:00

Ta teden res ne počnem nič posebnega. Vsaj v kuharskem smislu ne. Kuhal sem veliko zelenjave, kar je bilo precej zanimivo pa še počutil sem se, da jem precej zdravo. Kar je zelo fino.

Sedaj, ko je že skoraj konec izpitov in se zares začenja poletje je to dober izgovor za to, da se naredi kakšna pica in sangrija. Pač. Ker smo tako pridni.

Sicer smo bili samo trije, ker se ostali še pridno učijo ali pa so na Irskem ali pa je vmes prišla kakšna podobna malenkost. Ampak smo se imeli vseeno fino.

Če imate tudi vi izpite vam želim veliko uspeha. Pa itak bo kmalu konec.

Torej, imate izpite?

O TEM, KAKO SE MI JE NEKAJ ZDELO DOBRA IDEJA

2011-06-15T23:01:00.000+02:00

V hladilniku imam en kup zelenjave. Pač sedaj, ko je mlado zelenjavo tako lahko dobit. Sicer se mi zdi, da boljše kuham, kot sem pred nekaj meseci, ampak imam vsake toliko še vedno kakšne svoje čudne domislice, ki bi kuharju z malo več izkušnjami postavile vse kocine pokonci. Tako je bilo tudi danes:

IMPROVIZIRANE BUČKE:

(ene male bučke štruče s sirom)

Mlade bučke so super. Samo malo jih operemo in po dolgem prerežemo, potem pa jih na malo olivnega olja v loncu dušimo dokler niso mehke. Z olivnim oljem jih lahko tudi prelijemo. Nekje na začetku jih tudi malo solimo. Če stvari postanejo pretirano resne in začnejo bučke cvrčat jih zalijemo s čisto malo vode. To bi moralo uredit stvari.

Jaz sem potem dobil eno krasno idejo, da na njih položim rezino lahko topljivega sira. Končni rezultat je bil okej. Teh drobtin na sliki pa raje ne glejte, ker res ne vem kako so prišle tja. Sem jih avtomatsko naredil. Navada še od zadnjič, ko sem delal fižol.

Možnost za zafrknit: 4/10 (mislim, da so bučke kar prizanesljive, pa tudi zažgejo se ne takoj)

Umazanija: 3/10 (meh, je bilo okej. Hitro pomito.)

Užitnost: 8/10 (tale mlada zelenjava mi je zelo všeč.)

Tako. Potem sem poskušal delat razne produktivne reči, pa razen, da sem preletel dve knjigi nisem prav daleč prišel.

Vi tudi kdaj tako briljantno improvizirate?

O TEM, KAKO SE NAREDI FIŽOL

2011-06-13T21:36:00.000+02:00

Včeraj je bil en čuden dan. Sicer ne znam povedat čisto točno zakaj. Mogoče zato, ker je tako čudno vreme ali pa ker jem premalo zelenjave. Ker je mogoče razlog ravno to slednje, sem se odločil, da sprobam en recept, ki smo ga pogosto pripravljali doma. Torej:

MLADI FIŽOL Z DROBTINAMI:

(recept za spomladansko kosilo)

Mlad fižol operemo in ga narežemo na male koščke. Pač tako, kot se nam zdi. Nato v lonec zlijemo malo olivnega olja ter fižol začnemo dušit na malem ognju. Lonec ne sme biti prevroč, da se kaj ne začne prijemat. Nekje vmes ga malo posolimo, lahko pa ga zalijemo tudi z malo vode, če stvari v loncu postanejo preveč resne. Nekje vmes lahko dodamo tudi kakšen listič sveže bazilike (ker jo pač sedaj dajem povsod, ker jo imam toliko). Čez kakšnih 30 minut je fižol kuhan. V drugem loncu raztopimo kar velik kos masla in ko se cel stopi dodamo še drobtine in vse skupaj zmešamo. Potem v lonec dodamo še fižolček in ponovno vse skupaj zmešamo. Čez nekaj sekund je pripravljeno.

Možnost za zafrknit: 6/10 (Tudi na majhnem ognju zna kaj it narobe)

Umazanija: 4/10 (kasneje sem vse zreduciral na en lonec in je potem okej)

Užitnost: 8,5/10 (Zelo fina spomladanska zelenjava)

Ker vas je nekaj spraševalo kakšen stol sem naredil, ga pokažem.

Je čisto navadna pručka, ampak na njej sedim veliko več, kot sem pričakoval da bom. Postavljenega imam v kotu in ker imam drugače v sobi samo en stol, tale drugi kar prav pride. Pa še presenetljivo udoben je. Res je bila fina tale delavnica.

Je bil vaš včerajšnji dan tudi čuden?

O TEM, KAKO SEM NAREDIL STOL IZ KARTONA

2011-06-11T22:16:00.000+02:00

Danes sem se udeležil delavnice v SEMu, kjer smo delali stole iz kartona. Delavnica je bila v sklopu cvetnoetno, ki je kar kul rastavica. Sicer sem bil malo izgubljen med študentkami (sem bil edini udeleženec), ki so bile vse očitno iz kakšnih umetniških smeri, ker so očitno razturale. Ampak. Sem pa naredil stol iz kartona na katerega se lahko usedem.

Potem sem skočil še na razstavo starih kavnih avtomatov, ki jo imajo tudi v SEMu. Vse je bilo zelo steampunkovsko. Razstava mi je bila všeč in prav želim si kakšen tak avtomat. Čeprav sem en velik lenuh in večinoma pijem kar instant kavo.

Potem smo večer zaokrožili še z eno fino domačo pico. Fin dan ni kaj.

O TEM, KAKO SE SPEČE MLAD KROMPIR

2011-06-08T19:56:00.000+02:00

Tržnica te dni ponuja toliko mlade zelenjave, da se ti od vse ponudbe lahko zmeša. Čeprav na tržnici kupujem premalo. Vendar včeraj kar nisem mogel mimo.

Kupil nekaj mladega krompirja, ki bo na voljo samo kakšen mesec zato sem moral priložnost hitro zgrabiti. Krompirja sicer jem zelo malo. Predvsem zato, ker toliko traja, da se skuha. Pa vendar ga imam zelo rad. Sicer sem ga že velikokrat skuhal, a ga še nikoli nisem pripravil tako kot danes. Torej:

NAJBOLJŠI PEČEN MLADI KROMPIR:

(recept za ljubitelje krompirja)

Mlad krompir ni potrebno lupiti, je pa dobro če ga fino operemo in vsaj malo postrgamo. Nato krompirčke narežemo na male koščke, da se hitreje skuhajo ter jih v vreli vodi kuhamo kakšnih 15 minut, odvisno od krompirja. Ko je krompir kuhan, ga precedimo. V ponvi (jaz sem za to uporabil kar vok) rastopimo malo masla in dodamo še kakšno kapljico olivnega olja ter krompir stresemo v ponev. Ponev mora biti precej vroča če hočemo, da se krompir lepo zapeče. Če je dobro razkuhan traja kar nekaj časa, da se zapeče, med pečenjem pa ga ni treba nič mešati. Včasih je samo fino preveriti, da ne gre kaj grozno narobe. Med tem, ko se krompir peče ga posolimo in dodamo še kakšne fine začimbe. Jaz imam kar mediteranske, v katerih vem, da je rožmarin in žajbelj in origano. Na koncu je vse izpadlo super.

Možnost za zafrknit: 5/10 (se mi zdi, da se naslednjič zna kaj pripetit)

Umazanija: 7/10 (je kar malo več dela s pospravljanjem)

Užitnost: 9,5/10 (zelo, zelo, zelo užitno)

Katero mlado zelenjavo pa imate vi najrajši?

O TEM, KAJ SO ZELENI ZABOJČKI

2011-06-06T17:23:00.000+02:00

Pred kakšnim mesecem sem gledal neke videobloge, ki jih pač spremljam (ki so btw ena bolj kul stvari, če niso kar nekaj) in sem čisto slučajno zasledil govor o tem, kako nekje v tujini obstaja podjetje, ki ti svežo zelenjavo pripelje kar na dom. Čeprav se mi je ideja zdela zelo kul, se mi ni zdelo, da pri nas tudi obstaja kaj takega, glede na to, da je dostopnost zelenjave relativno lahka. Ampak potem pa kar naenkrat naletim na tole:

(foto: www.zeleni-zabojcek.si)

Zeleni zabojček je podjetje, ki posameznikom dostavlja ekološko pridelano sadje in zelenjavo. Pohvalijo se lahko s tem, da poznajo poreklo vse svoje zelenjave in je ne kupujejo na veliko in jo ne shranjujejo v skladiščih. Pa še praktično je, ker ti zabojček pripeljejo kar domov. Sicer bi jaz težko opravičil takšno početje, ker stanujem skoraj na tržnici ampak je nedvomno super, da ti zelenjavo kar prinesejo.

Ko sem malo spraševal okoli ali ostali poznajo to podjetje so vsi zanj že slišali. Ne vem kako to, da zanj jaz slišim šele sedaj. No ampak. Če še kdo ni slišal, naj si hitro steče pogledat. Če pa ne je dovolj sadja in zelenjave pa naj le naroči kakšen zabojček.

Ste vi že slišali zanj?

O TEM, KAKO SEM POSADIL BAZILIKO

2011-06-04T10:18:00.000+02:00

Ko sem bil majhen smo imeli doma vrt. Sicer ga imamo še sedaj, ampak ne živim več doma. Pa tudi majhen nisem več. Vsaj tako zelo ne. In čeprav je vrt zmeraj predstavljal velikansko oviro pri raznih igrah, ki smo se jih šli, še posebej zato, ker po njem nismo smeli hoditi, je bilo to, da smo ga imeli čisto ok. Čeprav nikoli nisem marala solate.

Pa čeprav si sam nisem nikoli pretirano želel vrta, sem si zmeraj želel kakšen lonec z kakšnimi finimi dišavnicami. Zato sem se včeraj lotil enega projekta, ki bi se ga moral lotiti že kar nekaj časa nazaj.

Kupil sem eno veliko korito ter nekaj sadik bazilike ter rožmarina in vse skupaj posadil. Seveda mi je uspelo razmetati celo stanovanje, ampak sem potem vse skupaj tudi lepo počistil. Sedaj imamo pa v kuhinji na okenski polici korito z baziliko in rožmarinom. Je fino.

Sedaj pa samo še iščem kakšne kul nalepke za na korito. Pa tudi to čakam, da se bazilika razraste.

Imate tudi vi kaj posajeno v kuhinji?

O TEM, KAKO SE NAREDI GORČICA

2011-06-01T17:06:00.000+02:00

Etsy ponovno kuha. Preprosti recepti in simpatični filmčki postajajo moji najljubši. Jacob je pa itak najbolj smešen. :)

Sploh pa nujno potrebujem "blender".

O TEM, KAKO SEM ODKRIL NEKAJ FANTASTIČNEGA

2011-05-31T22:09:00.000+02:00

Tako, pa sem nazaj. Danes sem kuhal prvič po nekaj tednih in je bilo prav čudno. Sem pa v pravem pomladanskem zanosu počistil hladilnik in zmrzovalnik. No. Predvsem zato, ker se zmrzovalnik zaradi ledu ni mogel več zapreti. In tudi zato, ker je v njem eksplodiralo pivo. Smo študentje. Pač. No ampak sedaj je spet čist in čisto brez ledu. Danes, sem mu hotel kupit še čisto nove magnete, pa sem se vzdržal, ker ravno nisem imel drobiža.

Ampak. To sploh ni pomembno. Pomembno je moje novo odkritje! S prijateljem sva pred nekaj tedni delala sendviče in iz omare je potegnil sušene paradižnike. Zgledali so zelo čudno a sem enega v imenu znanosti preizkusil. In bili so mi zelo všeč. Prijatelj mi je rekel tudi, da so super v pašti, oziroma pravzaprav kjerkoli. Danes sem kupil svoj paketek (ki sem ga precej težko našel) in ga takoj preizkusil v bolonjski omaki. Rezultat je super.

Sicer sem zraven omake jedel njoke, ker se mi je pač dalo, sploh pa sem pospravljal tudi omare in naletel na kupe že vzklilega krompirja in sem moral rešit, kar se je rešit dalo.

Z bolonjsko omako so kar super.

Poleg tega sem preizkusil še eno fino reč. Jamie Oliver pravi, prav tako tudi nekaj mojih znancev, da si skuhajo večjo količino bolonjske omake, potem pa jo zmrznejo. Tako sem storil tudi jaz. Skuhal sem velik lonec omake, ter omako razdelil na tri obroke, ter dva od teh zmrznil. Kar v vrečki, ker je baje tako tudi okej. Čeprav sem omako, da preprečim kakšno nesrečo zavil kar v tri vrečke.

Pa tudi svoj alkoholni flumaster sem našel. Sicer ni tako kul, kot tisti beli od Katje ampak vseeno. Sedaj označujem vse kar mi pade pod roke.

Tako. Nazaj sem. Pika.

Imate vi tudi radi sušen paradižnik?

O TEM, KAKO SEM DOBIL MNOGO LEDENIH KOCK

2011-05-25T21:55:00.000+02:00

Danes sem dobil mnogo ledenih kock. Kot darilo od študentov s projekta na katerem delam teh štirinajst dni. Pa tudi eno vino. To je prvo vino, ki sem ga kadarkoli dobil. Počutim se starega. Predvsem zato, ker se steklenico vina ponavadi nese neki starejši osebi. Tole je moj današnji izkupiček:

Na vas tudi mislim. Drug teden sem nazaj. :)

Kaj pa vi počnete te dni?

O TEM, KAKO SEM NA ŠTUDIJSKEM DOPUSTU

2011-05-18T23:27:00.000+02:00

Moram povedat, da nisem umrl. Sem samo na študijskem dopustu. Kar ima ponavadi podobne posledice. Štedilnika se od prejšnjega tedna nisem pritaknil, z gospo iz menze pa sva že na ti. Pa s picopekom tudi.

Ponovno začnem kuhat začetek junija prav?

Do takrat pa diplomiram.

Fino bodite pa kaj luštnega skuhajte. Sploh pa ... se vidimo na pepermintovem pikniku?

O TEM, KAKO SEM NAREDIL SVOJO PRVO KARBONARO

2011-05-03T15:11:00.000+02:00

Ne vem zakaj imam tako rad testenine. Mogoče zato, ker sem jih včasih jedel precej bolj redko, ampak so mi bile zmeraj všeč. Ali pa zato, ker jih je tako preprosto naredit in so popolna stvar za učenje kuhanja. Kdo bi vedel. No tole sem naredil danes:

TESTENINE KARBONARA:

(recept za ljubitelje testenin)

V skledo ubijemo jajce ter ga malo prežvrkljamo ter čez prelijemo deciliter sladke smetane. Nato vmešamo še nariban parmezan, da je masa še vedno tekoča ampak opazno bolj gosta. Gostoto lahko reguliramo s sladko smetano. Nato na malo olivnega olja popečemo malo prekajene slanine, jaz sem uporabil kar panceto, ter čez minuto ali dve prelijemo z omako. Pustimo, da se segreje in počakamo, da se začnejo delati mehurčki in vse skupaj postane podobno gosti omaki. Soliti ni treba, ker je že parmezan dovolj slan. Dodamo lahko tudi malo popra. To je vse.

Možnost za zafkrnit: 4/10 (Omake za testenine mi iz dneva v dan postajajo lažje)

Umazanija: 7/10 (Pravzaprav ni bilo tako hudo ampak se mi nikakor ni dalo in je bil skupaj vse en velik safr za pomit)

Užitnost: 7/10 (Fina reč za pravi trenutek, drugače pa čisto vsakodnevna omaka za testenine)

Še pred veliko nočjo sem kupil šest jajc in jih sedaj brezglavo vključujem v recepte, ker jih moram porabit. Šest jajc je za eno osebo ogromno. Še posebej, če v vsak recep vključim le enega.

Prav tako pa mi je zelo čudno, da smo že maja. Tako hitro je šla tale pomlad. No skoraj celo leto. Sem se na pomlad komaj navadil pa je že skoraj poletje. Toplo je že tako.

Vi tudi tako pogosto jeste testenine?

O TEM, KAKO SEM GLEDAL KRALJEVO POROKO

2011-04-30T12:11:00.001+02:00

Včeraj sem hote ali nehote (čeprav mi ni bilo nič hudega) gledal kraljevo poroko. To pa zato, ker so jo pač gledali vsi in če sem hotel sodelovati na twitterju, kjer je bilo itak vse #tegano z RoyalWedding se temu nisem mogel izogniti. Pa konec koncev mi ni bilo čisto nič hudega. Čeprav mi je Katja morala presneto veliko razlagati kdo je kdo.

Potem zvečer, sem bil ravno prav razpoložen za kakšno slaščičarsko ustvarjanje, zato sem se odločil, da preizkusim en PKIZP (Pehtranov izziv za Pehtrana), ki mi ga je poslala Alja. Poslala mi ga je sicer že pred kar nakaj časa, prej nikoli nisem bil pri volji za kaj takega. Ampak včeraj se mi je zdela idealna priložnost.

KOKOSOVE (RUMOVE) KROGLICE:

(recept za eno poroko)

Za kroglice potrebujemo: 20 dag kokosove moke, 20 dag sladkorja v prahu, 20 dag čokolade v prahu, 10 dag masla, en šilček ruma.

Alja potem pravi takole: Vse sestavine pregnetemo v testo. Jaz sem najprej zmešala suhe sestavine, da so se enakomerno porazdelile (lahko greš tudi po pravilu rastočih mas, kot se to dela v lekarni s praški :), potem pa sem dodala še maslo (to naj bo bolj mehko, da se lažje pregnete potem vse skupaj), no in na koncu daš še rum, kolikor ti pač odgovarja (malo gledaš na teksturo, da ne bo presuha oz. premokra pa tudi na okus). Iz mase potem oblikuješ kroglice, ki jih lahko povaljaš v kokosovi moki, mrvicah ali sladkorju. Potem jih postaviš na hladno.

Možnost za zafrknit: 3/10 (včasih lahko kje ostanejo kakšni koščki masla)

Umazanija: 3,5/10 (presenetljivo lahko se pomije skleda)

Užitnost: 8/10 (so zelo dobre, še posebej zaradi obilice ruma, pa tudi to, da jih je skoraj takoj zmanjkalo nekaj govori o tem, da so precej užitne)

Potem sem gledal še "Kraljev govor" in imam zaenkrat dovolj vsega v zvezi s kralji in kraljicami in princi in princesami.

Mi pa počasi zmanjkuje PKIZPov, tako da mi le pošljite še kakšen fin lahek recept na pehtranblog (afna) gmail (pika) com. Se bom potrudil, da tokrat ne bo trajalo tako dolgo, da jih preizkusim.

Ste vi gledali kraljevo poroko?

O TEM, KAJ SO JAJČNI VLIVANCI

2011-04-28T21:51:00.000+02:00

Sicer ne vem, od kje prihaja moje navdušenje nad jedmi, ki se v slovenskem prostoru kuhajo že dlje časa, ampak dejstvo je, da so mi všeč in jih tudi sam rad kdaj skuham. Še posebej če je v receptu zapisana beseda testo. Tudi fascinacija nad testom ne vem od kod prihaja.

Danes, ker je bilo tako čudno vreme, se mi je zaluštalo jest juho. Ker pa imam zelenjavnih že dosti se nisem ustavil dokler nisem našel druge možnosti. Tako sem čisto po naključju naletel na preprost recept za jajčne vlivance, ki sem ga še bolj poenostavil. Takole gre:

JUHA Z JAJČNIMI VLIVANCI:

(recept za en deževen dan)

V dobrega pol litra vrele vode raztopimo eno kokošjo jušno kocko. Vre naj toliko časa, da bo cela raztopljena. To je naša juha. V drugi posodi razžvrkljamo eno jajce in mu postopoma dodajamo moko, da se zgosti nekako do gostote mase za palačinke. Temu se reče testo. Nato testo zlijemo v vrelo juho in kuhamo še šest minut. Zlijemo ga tako nekako, kot bi vlivali palačinke. Za konec dodamo še malo drobnjaka (svežega če se le da) in juha je končana.

Možnost za zafrknit: 4/10 (čeprav zgleda čudno, ko se kuha je pravzaprav težko kaj naredit narobe)

Umazanija: 7/10 (lonec je bilo presenetljivo težko pomit, ker so se vlivanci čudno držali posode)

Užitnost: 9/10 (čeprav je zgledalo čudno je bila juha prav super in popolna za takšno "duhamorno" vreme)

Res je, da ko sem vlivance vlival sem malo podvomil v recept. Ampak se je na koncu vse izšlo zelo dobro. Čeprav sem malo zapretiraval v vlivanci. Eno jajce je dovolj kar za malo večjo količino juhe.

Iz neznanega razloga pa sem se spet lotil kvačkanja. Bo najbrž vreme krivo.

Vi uporabljate jušne kocke?

O TEM, KAKO SEM RAZGREL PONEV

2011-04-25T17:53:00.000+02:00

Precej časa sem potreboval, da sem se odločil, da bom sprobal recept, ki mi ga je poslala Klara. Ne vem, zakaj sem potreboval toliko časa, ampak sem se ga včeraj končno lotil. Verjetno zato, ker sem imel v hladilniku končno nekaj jajc, ki sem jih mislil spremenit v pirhe, ampak se jih potem zaradi pomanjkanja motivacije nisem nikoli lotil.

Klara pravi takole:

POHANTE ŠNITE:

(za eno osebo)

Potrebuješ:

Mehek kruh (lahko star lahko ne, samo da lepo vpija tekoče) - 4 polovičke

jajce - eno

mleko - kravje ali sojino/ovseno/riževo/samo da teče - par žlic po občutku

cuker - odvisno od tega koliko se rad sladkaš

+ začimbe po želji - vanilin, cimet, karkoli, lahko tudi smetanca...

Navodila: zmešaj vse stvari razen kruha

pomoči kruh v maso da se napije in fino kaplja iz njega

daj v ponev, ki je vroča in je podmazana z najljubšo maščobo (tudi brez gre z dobro teflonko)

peci na eni strani dokler ne rata zlatozapečen, obrni in ponovi vajo

daj na krožnik in hitro posuj z zličko sladkorja.

zunaj mora biti hrustlav notri pa mehek in sočen in njami

najboljša stvar ob deževnem vremenu. zraven si ponudi kakav/vročo čokolado/vinski šato/kavo/čaj

Možnost za zafrknit: 6/10 (vroča ponev zna stvari malo zakomplicirat)

Umazanija: 2/10 (če si pazljiv je izjemno hitro pospravljeno)

Užitnost: 7/10 (že kar vidim, da če bi tole jedel, ko sem bil majhen, bi bila to moja najljubša stvar na svetu)

Meni se je šnita malo zažgala. Ampak nič zato. Če je bilo prehudo, sem zgornjo plast malo postrgal in se nisem pustil preveč motit. Je bilo fino. Čeprav moram še malo izpopolnit, da se mi ne zažge. Ker potem že vidim, da bom to kar naprej jedel.

So pa prazniki kar dobrodošli. Predvsem zato, ker sem spet prišel do potice.

Moram pa tudi priznat, da imam še nekaj receptarskih dolgov. Jih pripravim v kratkem. Obljubim. :)

Sploh pa, kaj pa vi počnete z vsemi temi prostimi dnevi?

O TEM, KAKŠNE SO NAVADNE JEDI NENAVADNIH LJUDI

2011-04-23T11:53:00.000+02:00

Zmeraj se mi je zdelo zanimivo, da moramo vsi vsak dan nekaj jest za kosilo. Čeprav se zdi zanimivo vedeti kaj naprimer je predsednik je ponavadi tako, da njim pač kuhajo kuharji in je tako, kot da bi vsak dan jedli v restavraciji. Prav nič zanimivo pravzaprav.

Veliko bolj zanimivo je kaj jejo navadni ljudje (kolikor so ljudje lahko navadni). Ker si verjetno vsak dan kuhajo sami. Zato je naslov današnji pilotski rubriki "navadne jedi nenavadnih ljudi". Nenavadnih zato, ker vsak človek lahko pove kakšno zanimivo reč o sebi in je po svoje nenavaden.

Torej. Sicer se včeraj naloge nisem lotil sistematično, sem pa veliko slikal.

Kuhinja pripada Lori Jackson, američanki, ki že deset let živi v Ljublani in mora vsak dan nahranit tri hčere, moža, psa in mačko. Povedala mi je, da se potrudi in gre v trgovino samo enkrat na teden, po kakšno svežo reč pa še včasih vmes, da kakšno reč skuha za dvakrat in potem polovico kosila zmrzne in da brez pomivanja vsak dan porabi eno uro za kuho.
Pogovarjala sva se tudi o tem, kaj že kupi pripravljeno in kaj naredi sama. Rekla je, da je pri tem predvsem potrebno upoštevati čas in kako zdravo je. Testenin naprimer ne dela sama, ker so dobre tudi kupljene, omake za testenine pa vedno naredi sama, ker je tako bolj zdravo pa tudi sveže sestavine lahko uporabi.

Zelo ji je pomagalo tudi, da si je naredila svojo knjigo receptov jedi, ki jih zna naredit in so ji všeč. Sedaj je ta mapa že ogromna in pravi, da jo zelo veliko uporablja.

Jaz sem se včeraj pri njih oglasil čisto slučajno ravno, ko so delali velikonočne piškote. Še dobro, da sem ostal dovolj dolgo, da so bili že pečeni in sem jih nekaj tudi sam pridno snedel.

Kaj boste pa vi prazničnega spekli?

O TEM, KAKO SO SKANDINAVCI KUL

2011-04-20T21:45:00.000+02:00

Moja kuhinja je okej. Je sicer majhna ampak zelo svetla, ker ima strešno okno in še eno normalno za povrh. Je pa kriza, ko se v njej drenjamo trije (ponavadi prostovoljno, ker je to itak prostor za druženje) ampak je bolje, da ne poskušamo vsi trije naenkrat kuhat. Ker to bi bila štala.

Ne vem, zakaj ne delajo kuhinj malo večjih. Ker je tako, da našo dnevno sobo veliko manj uporabljamo in je ta veliko večja. Ko bom velik bom imel veliko kuhinjo. Po možnosti tako s televizorjem in kavčem, da bom med tistim 19 minutnim kuhanjem riža (ja, še vedno štopam) lahko naredil še kaj produktivnega. Naprimer pogledal kakšen del Big Bang theory (ker sploh nobenega še nisem) ali pa kaj podobnega.

Drugače pa bo itak opremljena s sicer malo, ampak nadkül stvarmi. Recimo temile:

(foto: http://www.neest.fr/)

Vse te stvari prodajajo na spletni strani podjetja NEËST iz Pariza. So pa jih nabrali od vsepovsod. Malo s Finske in malo z Japonske. So pa vse lepe. Čeprav se naši Rib'nčani v marsičem lahko kosajo s temile lepimi izdelki.

Kakšno kuhinjo boste pa vi nekoč imeli?

O TEM, KAKO SEM NAZAJ

2011-04-19T22:50:00.000+02:00

No tako. Sem nazaj. Zato, ker se od testenin s tuno pač ne da živet in pač to, da pišeš diplomo ne more bit večni izgovor. Zato sem se danes lotil karija. Pod karije spadajo vse te reči, ki so narejene s kokosovim mlekom, notri je pa marsikaj, razen currya v prahu, ki pač ni sestavina karijev. Vse skupaj je en zmešan svet.

Ampak v glavnem. Takole gre:

MALI KARI:

(recept za en kari)

V malo globji ponvi na nekaj olja podušimo na koščke narezanega piščanca in ga dušimo toliko časa, da se obarva. Nato dodamo žličko rdeče paprike in vse še malo podušimo. Nato sem dodal en feferon, ingver, kurkumo, koriander ter vse še dobro premešal. Čez sem posul še malo čilija, tako, da je reč malo bolj močna. Čeprav z nobeno začimbo nisem pretiraval. Toliko pa že znam. Ko lahko meso razkosamo s kuhavnico dodamo še kokosovo mleko za kuhanje in malo paradižnika (ali paradižnikove mezge). Vse skupaj še nekaj minut vremo, da se omaka zgosti in kari je narejen.

Možnost za zafrknit: 9/10 (še sedaj mi ni jasno, ali je to to, ali ni to to)

Umazanija: 7/10 (po celi kuhinji sem stresel riž)

Užitnost: 4/10 (jaz mislim, da je tole kari, ampak je samo pikanten in nima čisto nič okusa, tako, da je bolj tako tako)

Tako. Da ne bi mislili, da sem že diplomo končal. Nisem še. Je še veliko dela. Ampak jest pa moram nekaj.

Torej v naslednjih dneh si lahko obeta še kaj luštkanega.

Kaj pa ste vi počeli v tem času?

O TEM, S ČEM SE PREHRANJUJEM MED PISANJEM DIPLOME

2011-04-15T14:33:00.000+02:00

Na kar nekaj jedi imam zelo prijetne spomine. Zmeraj zato, ker to jed z nekom delim. Je nekaj posebnega v tem. In tako je tudi s čevapčiči. Eden izmed mojih kolegov je tako obseden z njimi, da jih ima zmeraj kaj na zalogi, zato se pogosto zgodi, da sredi decembra (resnična zgodba) na njegovem balkonu v kratkih rokavih pečemo čevapčiče, ker smo pač slučajno prišli na en čaj.

Sedaj, ko pišem diplomo mi je zelo fino kaj na hitro pojest, še posebej če je to kakšen "homemade" "junk food", ker se mi večjih projektov pač ne da ustvarjat. Čevapčiči se pa izjemno hitro spečejo, še posebej sedaj, ko imamo po mesecu in pol spet plin (ker smo leni) pa še malo kruha in ajvarja in je kosilo nared. :)

Drugače pa sedaj kupujem samo še ledene kocke v majhnih paketkih po štiri. Ker jih tako ali tako v pol ure zmanjka ne glede na velikost. Pa Jaffa keksov tudi. Safr.

O TEM, KAKO NI NIKOLI DOVOLJ LEPIH SLIK

2011-04-12T21:58:00.000+02:00

Nikoli ni dovolj lepih slik.

a la mode.

Res kul. Jaz bom imel tudi takšno restavracijo, ko bom velik.

Drugače pa pišem diplomo. Zato me ni.

O TEM, KAKO SEM NAREDIL LAZANJO

2011-04-06T22:32:00.000+02:00

Torej. Zadnje čase se vse vrti okoli seznamov. Verjetno, ker razmišljam samo še o diplomi in poskušam bit čimbolj sistematičen. Zato tudi še vedno razmišljam o seznamu vsega, kar bi imel vedno doma. Tako, da tudi to še pride. Pa o seznamu vseh jedi, ki jih znam skuhat tudi. No, še posebej tistih za katere se rabi manj kot 20 minut, da se jih skuha.

Danes sem imel malo več časa kot ponavadi, zato sem se lotil večjega podviga:

PRVA LAZANJA:
(recept za eno preprosto lazanjo)

Pri lazanji moramo pripraviti tri stvari:

1. Testenine. Testenine se kupijo, takšne že skuhane za lazanjo, jaz jih ponavadi sicer kuham potem toliko, da se zmehčajo. Kakšnih pet minut, čeprav ne bi bilo potrebno.

2. Meso. Mleto meso na nekaj olja podušimo in dodamo malo rožmarina in timijana ter solimo. Na koncu dodamo še malo paradižnikove mezge, ampak samo toliko, da meso ni suho.

3. Bešamel. V čisto malo mleka, dodamo ščepec moke ter dodamo še malo parmezana ter kakšnega drugega sira in še malo muškatnega oreščka, nato pa počakamo, da se omaka zgosti. Če je pregosta dodamo mleko, če pa je preredka dodamo še malo moke.

Potem vse skupaj zložimo v kakšno pripravno posod za v pečico po metodi testenine-bešamel-meso-testenine ter vse skupaj posujemo s sirom in v pečici pečemo 30 minut na 200C.

Možnost za zafrknit: 7/10 (tole res ni jed za prvo kuhanje, ampak, če imate že malo prakse, še posebej z mesom, se kar da)
Umazanija: 7/10 (se umaže kar par reči, čeprav priprava traja tako dolgo, da se vmes vse pomije)
Užitnost: 8,5/10 (sicer se moram še malo izuriti, ampak je lazanja itak moja najljubša jed)

Tako. Moram priznati, da še kar nekaj vaših (sladkih) receptov leži v mojem inboxu in jih imam namen pripravit. Problem je le v tem, da le redko kaj spečem in trenutno pišem še zadnje strani diplome, tako da živim samo še od oreščkov. In ledenih kock.

Ampak! Bom tudi te naredil v kratkem. To pa zato, ker bom kmalu končal tole diplomo. Potem bom pa kuhal.

Danes brez vprašanja. Ker je pač sreda. In ob sredah nimam vprašanj.

O TEM, KAJ MORA BITI ZMERAJ PRI ROKI

2011-04-04T22:15:00.001+02:00

Do danes sem maral samo eno juho iz vrečke. Špargljevo. Vse ostale, ki sem jih probal niso bile tako dobre. Vendar sem si danes zelo zaželel juhe, ker pa nisem imel časa skuhat kakšno posebno, špargljeve pa sem imel tudi dosti sem bil postavljen pred težko izbiro.

Po tehtnem premisleku sem izbral kar govejo in ko sem jo skuhal sem bil z izbiro kar zadovoljen. Seveda je daleč od prave goveje juhe ampak mi je bila vseeno všeč.

Pa vendar. Potem je nastal cel problem, ker se mi sploh ni dalo v trgovino in sem se zamislil, kaj vse bi lahko imel doma, kar se ne bi pokvarilo (kar je pri meni velik problem).

Jamie Oliver ima sicer par nasvetov, ampak ne gre dlje od pločevink fižola in riža.

Jaz imam zmeraj na voljo nekaj paradižnikove mezge in tune. Poleg tega pa se v stalni (nepokvarljivi) zasedbi najde še: Ovsene kosmiče, drobtine, testenine, riž, mandlje, olja in kise, nekaj škatel kosmičev in muslijev, to pa je že skoraj vse. Kakšnih pločevink pa ne kupujem, čeprav bi jih lahko.

To bo projekt za ta teden. Narediti načrt za pripravo stalne zaloge, ki da možnost, da ni treba v trgovino, ko se ti ne da, ampak bi vseeno kaj jedel.

Tako.

Kaj pa imate vi zmeraj v omari?

O TEM, KAKO IMAMO VSI RADI SENDVIČE

2011-04-03T09:13:00.001+02:00

Spet sem naletel na en lušten blog, ki se imenuje KAKO IMAMO VSI RADI SENDVIČE.

Mislim, da vam bo všeč. Če ne zaradi drugega zaradi paradižnika, ki ima brke. Piše pa ga Jeannette.

Skočite pogledat. Everybodylikessandwiches.com.

O TEM, KAKO SO ŠPARGLJI PREDRAGI

2011-03-31T22:41:00.001+02:00

Danes sem naokrog hodil v kratkih rokavih. Ker je bilo sončno in toplo. Čeprav je res, da je to obdobje, ko so temperature ravno prave, vedno prekratko, je vseeno fino. In veste, kaj sem našel na tržnici? Šparglje! Sicer so neverjetno dragi ampak vseeno. Tale tržnica me zmeraj bega.

Ampak.

Sem naredil iz njih juho.

SPOMLADANSKA ŠPARGLJEVA JUHA:

(spomladanski recept za spomlad)

Šparglje (gojene, tiste večje) najprej malo z nožičem ostrgamo, tako, da se znebimo nekaj trdih vlaken, ki jih le težko pojemo ter jih narežemo na centimeter debele koščke. Nato jih na nekaj olivnega olja malo podušimo ter čez minuto ali dve zalijemo z toliko vode, da so vsi šparglji prekriti. Juho malo posolimo, dodamo malo peteršilja, žlico kisle smetane ter žlico ali dve ovsenih kosmičev, da se juha malo zgosti. Čez deset minut je juha kuhana. Nato jo s paličnim mešalnikom malo pretlačimo, da postane kremna in to je vse,

Možnost za zafrknit: 3/10 (juho je očitno težko zafrknit)

Umazanija: 2/10 (najboljše je to, da se ponavadi nič ne prime in je zato super lahko pomit)

Užitnost: 7,5/10 (šparglji so mi všeč, samo ne vem, kako to, da ko jo delamo doma, juha izgleda čisto drugače)

Torej. To sem počel danes.

Vsa ta pomlad me je spomnila na to, da moram popravit kolo. Nujno.

Česa se pa vi veselite spomladi?

O TEM, KAJ SEM JEDEL V OSNOVNI ŠOLI

2011-03-29T21:09:00.000+02:00

V osnovni šoli, so bila, poleg odmorov najbolj fina kosila. To pa zato, ker smo imeli v že tako ogromni šoli, ogromno jedilnico, kjer so bile mize za štiri zložene v lepe vzporedne vrste, v nižjih razredih so potem celotni razredi iz podaljšanega bivanja sedeli v eni vrsti (zelo Heri Potter-ish), imeli smo kartončke, kjer ti je nekdo vsak dan prečrtal številko (ki smo jih seveda zmeraj znova porisali), hrano pa si dobil na pladnju kot v vsaki menzi. Še vedno se spomnim nekaterih jedi, po katere smo zmeraj hodili še enkrat na "repete". To so bili predvsem njoki in kakšne podobne reči. Pa tudi tole kosilce:

MESNE KROGLICE S PIREJEM:

(recept za enega osnovnošolca)

Željeno količino mletega mesa postavimo v skledo v katero ubijemo eno jajce in dodamo še nekaj drobtin ter ščepec soli, da nastane ena velika kepa. To kepo razdelimo na male kroglice in jih nato v ponvi pečemo približno deset minut. Kdaj pa kdaj jih tudi obrnemo, da se ne prižgejo.

Omako naredimo preprosto. Nekaj paradižnikove mezge zmešamo s kakšnim pravim paradižnikom, malo posolimo ter dodamo kakšno začimbo po želji. Če želimo, da je omaka bolj redka, dodamo še malo vode. Kroglice še par minut kuhamo v omaki, da se okusi malo pomešajo in to je vse.

Vse skupaj postrežemo s pirejem, da je vse še bolj avtohtono osnovnošolsko.

Možnost za zafrknit: 6/10 (Samo čakam, da bom enkrat kaj večjega zažgal)

Umazanija: 6/10 (Sicer malo več, kot ponavadi, ampak ni tako hudo, čeprav so vmes tudi olupki od krompirja)

Užitnost: 6/10 (Izjemno avtohtona osnovnošolska prehrana, čeprav verjetno malo manj mastna. Ampak to osnovnošolcem ne bi bilo všeč)

Tako.

Kaj se pa vi spomnite iz osnovne šole?

O TEM, KAKO JE POTREBNO IMETI NAČRT

2011-03-28T22:37:00.000+02:00

Torej.

Danes sem bil vremenu primerno zelo zmeden. Potem v takšnih primerih nikoli nisem sposoben kreativnega razmišljanja in pač skuham karkoli. Zato je absolutno nujno, da ima človek nek načrt. Danes je bil moj načrt samo tole:

Sicer sem potem zvečer pomalical še eno pico.

Zato jutri potrebujem načrt. In že imam nekaj idej. Ampak o tem jutri.

O TEM, KAJ JE SEZONSKO

2011-03-24T22:46:00.000+01:00

Sedaj, ko je svet postal tako majhen, da lahko kadarkoli dobimo kadarkoli, je kar težko izbrskati informacije o tem, kaj pravzaprav lokalno cveti in se lahko kupi sveže. Ali pa je ravnokar zraslo.

Glede na to, da sem zrasel v mestu in imajo v merkatorju pač vedno vse pač ne vem kdaj kaj raste. Zato sem si ustvaril lušten seznam, kdaj je kaj v "sezoni".

Januar:
Por, zelena, hren, pesa

Februar:
Por, zelena, zelje, rdeče zelje, korenje

Marec:
Šparglji

April:
Šparglji, mlada čebula, redkvice, mlad krompir, kreša, pesa

Maj:
Bezeg, šparglji, grah, stročji fižol, rukola

Junij:
Češnje, brokoli, maline, fižol, bučke, kumare, paradižnik

Julij:
Češnje, brokoli, maline, fižol, bučke, kumare, paradižnik, koromač, koruza, artičoke, jagode

Avgust:
Jabolka, fižol, jagode, brokoli, korenček, por

September:
Gobe, bučke, malancani

Oktober:
Jabolka, hruške, bučke, cvetača, ohrovt, slive

November:
Jabolka, hruške, ohrovt, slive

December:
Zelena, zelje, zelena, buče, pesa

Ko bo tole bral nekdo, ki dejansko ve, kdaj kaj raste se bo držal za glavo. Ampak je vseeno tole moja groba ocena. Je pa res tudi, da lahko vredu jabolka dobimo kar celo leto naprimer. Pa kakšno drugo stvar tudi.

Če pa si želite vedeti kaj počnem, pa je odgovor, da zadnje čase preveč.

Ampak. Vseeno mi nič hudega (jem zadosti).

:)

O TEM, KAKO SO NEKATERI ZELO KREATIVNI

2011-03-23T19:54:00.000+01:00

Torej. Kuharske bloge imam vse rajši. To pa zato, ker si nisem predstavljal, da lahko človek polag kuhanja v blog vtke tudi toliko kreativnosti.

Eden mojih ljubših blogov ima naslov: HONEST FARE

Eden mojih ljubših je zato, ker je stran res lepa, in čeprav objavi kakšno novo reč le na kakšnih 14 dni, so stvari zelo luštne in preproste. Piše pa ga Gabi.

(fotografije: http://honestfare.com/)

Samo tole sem vam želel pokazat. Ker je zelo kul.

O TEM, KAKO SEM SPET DELAL TESTENINE

2011-03-21T22:54:00.000+01:00

Torej. Danes sem šel v trgovino, da bi kupil kakšno stvar za kosilo, pa kar nikakor nisem mogel najti tistih pravih sestavin, oziroma navdiha. To se sicer pogosto dogaja in ugotovil sem, da najboljše kuham, ko imam pripravljen nek načrt. Pa tudi, če so stvari relativno težke za skuhat. Problem pa se pojavi, ker ne vem kje najt kakšen navdih. Sicer imam sedaj že kar nekaj kuharskih knjig, a vseeno me, ko jih listam, le redko kaj tako zelo pritegne. Poleg tega pa imam za to le redko čas. Zato se ponavadi zatečem kar k testeninam.

IMPROVIZIRANE TESTENINE Z BUČKAMI:

(recept za nenavdihnjen dan)

Testenine skuhamo po navodilih na škatlji. V drug lonec pa zlijemo malo olivnega olja, ter bučko narezano na koščke, ter jo pustimo par minut, da se poduši. Nato vse skupaj prelijemo s sladko smetano in dodamo malo moke, da se omaka malček zgosti. Nato jo solimo in dodamo malo žajblja. To pa je vse. Sicer ni bilo najboljše kosilo kar sem jih kadarkoli jedel ampak je bilo za ponedeljek OK.

Možnost za zafrknit: 3/10 (težko je kaj zafrknit. Razen če bučke zažgemo)

Umazanija: 5/10 (mam kar rad tale standard dveh loncev)

Užitnost: 3/10 (je blo tko bolj "meh" ampak vseeno za pojest)

Zgleda, da sem v takšnem testeninskem obdobju. Pa je to čisto okej. Jutri grem malo naokoli, potem pa spet kaj finega skuham. Predvsem pa kaj, kar ne bodo testenine. Sem pa dober s tole zelenjavo kaj? Se trudim :).

V glavnem. Še en PKIZP imam še v dolgu, ampak vi mi pa že kar lahko še kakšen receptič pošljete.

Toliko.

Kje pa vi najdete navdih?

O TEM , KAKO POSLUŠAM MUZIKO

2011-03-18T22:13:00.000+01:00

Danes ne vem, kaj napisat kot spremno besedo. Lahko pa povem, da sem poslušal en kup fine muzike, z raznoraznih virov. Najbolj kul so mi pa moje slušalke, ker so dovolj dobre, da lahko muziko poslušam zelo nagals, ne da bi me bolela ušesa, pri tem pa ne motim nikogar, pa še jaz nič ne slišim.

Seveda pa kombiniram kuhanje in muziko. V takšnem tandemu sem tudi zadnjič skuhal tole:

SKUTINI ŠTRUKLJI:

(recept za ene preproste štruklje od moje babi)

V skledi skupaj zgnetemo moko, žlico olja, ščepec soli in malo toplega mleka. Pri testu ne smemo pretiravati z moko, ker je potem trdo . Ko testo zgnetemo, ga moramo pustiti počivati približno pol ure.

Nadev pripravimo iz nepasirane skute, enega rumenjaka ter beljaka stepenega v sneg in obilice sladkorja.

Testo nato razvaljamo, sicer ne pretanko, ampak toliko, kot pač zlahka gre. Nato ga premažemo z nadevom in zvijemo v štrukelj. Štrukelj nato zvijemo v mokro krpo ter v kropu kuhamo 20 minut. To pa je vse.

Potem jih potrosimo še s cimetom in dodamo malo medu in so štruklji super.

Možnost za zafrknit: 7/10 (moraš bit prave volje za kaj takega)

Umazanija: 7/10 (je kar za pomivat, ker je testo)

Užitnost: 9/10 (fenomenalni štruklji)

Čas: 60

Moja najljubša glasbena skupina je DMB. In to povem vsakemu, ki ga srečam. Sicer se včasih ne sklada ravno s štruklji ampak vseeno.

Katera pa je vaša najljubša glasbena skupina?

2011-03-18T00:28:00.001+01:00

O TEM, KAKO SE SKORAJ NE BOJIM VEČ PEČICE

2011-03-16T23:35:00.001+01:00

Zadnja dva dni sta bila čudna. Mislim, da sem se tega zavedel, ko sem danes iz trgovine pritovoril paradižnike in moko ter jabolka in mleko. Vse tako netipično študentsko. Moram pa priznati, da kljub temu, da rad kuham, mi je včasih vsega dovolj in sem brez idej in jem kar na bone. To se mi zdi super olajševalna okoliščina sedaj, ko se še učim.

Drugače pa še vedno nismo kupili novega plina. Po kar nekaj tednih. Kar shajamo, čeprav bo to nujen petkov projekt. To pa je zelo tipično študentsko.

Sem pa končno dobil nov navdih za skuhat kaj novega. Takole je šlo:

GRATINIRANE RICCOTA TESTENINE:

(recept za eno pečico)

V kropu skuhamo testenine, pač toliko časa kolikor piše na škatli. Hkrati v drugem loncu na malo olivnega olja podušimo nekaj češnjevih paradižnikov, ki jih preden jih vržemo v lonec stisnemo, da se razpočijo. Po nekaj minutah dodamo žlico ali dve nepasirane skute, pač po okusu in paradižnikovo mezgo, da se omakica zgosti. Nato dodamo še malo bazilike (sveže, če je to mogoče) in solimo, ter počakamo, da malo zavre.

Nato testenine prestavimo v krožniček za gratiniranje, jih prelijemo z omako in gor posujemo sir, ki je namenjen gratiniranju. Jaz sem sicer uporabil kar sir jošt ter malo parmezana, ker sta bila ravno pri roki, je bilo okej, ampak mislim, da bom drugič uporabil pravi sir. Pa tudi krožniček sem preden sem karkoli dal noter preventivno naoljil. Čisto tako. Nikoli ne veš.

Potem sem na 180C testenine pekel toliko časa, da se je sir stopil.

Možnost za zafrknit: 4/10 (presenetljivo majhna, ker se težko kaj zažge, pa tudi pašto že kar obvladam)

Umazanija: 5/10 (standard dveh loncev, s tem, da se omakica niti ne zasuši)

Užitnost: 8,5 (sem bil zelo navdušen, ker je bilo super. Pa še zelo na nivoju je bilo vse skupaj)

Tako, pa tudi s pečico sva vse bolj prijatelja. Sva se dobro zmenila za tele testenine.

Oh, pa ledenih kock mi je zmanjkalo. Točno po enem mesecu. Mogoče imam pa odtegnitveni sindrom.

Kaj ste pa vi počeli na ta deževen dan?

O TEM, KAKO SE PRIPRAVI MIZO

2011-03-14T22:16:00.000+01:00

Pred kratkim sem v roke prijel kuharico sestre Vendeline, ki ima sicer malo slik, ampak so zato jedi toliko boljše in kar sline se ti cedijo, ko le to bereš.

Ampak. V bistvu mi je bilo najbolj zanimivo brat prve strani knjige (ja knjigo berem od začetka do konca), na katerih je lepo razloženo kako mora biti miza pogrnjena:

"Na osebo moramo računati vsaj 60 centimetrov dolžine mize, za silo bo šlo tudi 50 centimetrov. Za vsakega gosta postavimo najprej velik plitev krožnik, ki mu lahko rečemo okrasni krožnik ali podkrožnik. Ta ostane ves čas na mizi in nanj postavimo druge krožnike, ki si sledijo glede na jedilnik. Prav je, da na podkrožnik denemo lep partiček, da pri streženju ne žvenketa preveč. Podkrožnik je lahko navaden plitev krožnik, še lepše in bolj praktično je, če je malo večji. Podkrožnike lahko posebej kupimo in so lahko bleščeče kovinski, stekleni, porcelanasti, keramični ipd..." iz knjige Kuharice sestre Vendeline, Vale Novak, 1994

Meni, ki ponavadi juho pojem kar v kuhinji, vse ostalo pa na okenski polici se zdi to znanstvena fantastika.

Kaj pa vi, pogrinjate mizo?

O TEM, KAKO SEM BIL MAJHEN

2011-03-13T19:37:00.001+01:00

Ko sem bil majhen sem rad gledal kuharske oddaje. Ne vem zakaj, saj za najstnika niso pretirano zanimive, še posebej če ta najstnik živi doma in nikoli nič ne skuha.

Ampak naprimer Jamiea sem zmeraj rad gledal. Čudno čudno. Od slovenskih oddaj pa sem rad gledal Čare začimb (Bojan Emeršič in Gregor Bakovič), Novakova ter Napota pa sem ponavadi spustil, ker sem se moral učit za maturo.

Sedaj ne gledam kuharskih oddaj, ker jih ne poznam in ker pač nimam televizije. Čeprav še vedno rad pogledam kakšen fin video. Tako, kot tistga o vroči omakci iz predprejšnje objave.

Na TV3 prihaja nova oddaja riba na oko. Oglasov je povsod dovolj, tako da mora bit ena blazno dobra stvar. Pa tudi Danilo Ivanuša se zdi dobra izbira, ki so ga oklicali kar za gastro funka(ota).

V glavnem. Premiera je jutri. Oddaja obeta veliko. Vsaj reklam je veliko. Jaz samo upam, da bo kljub temu, da kuhajo slavni čimveč kuhanja in čimmanj slavnih. To pa zato, ker rad kuham.

O TEM, KAKO SEM SE ŠEL EKSPERIMENTALNO FOTOGRAFIJO

2011-03-10T22:38:00.002+01:00

Še vedno se mi zdi čudno, da je kuhanje ena takšna čudna umetnost. Kuhat je sprva blazno neintituativno, ker, kdo pa se spomni recimo v juho dat mleko in jajce, po drugi strani, moramo pa pojest enormne količine hrane, in to večkrat na dan. Sicer sem se že kar navadil, da mesečno za hrano zapravim ravno toliko kot za najemnino.

Ampak. Mi je super tudi to, da kakšno nov reč človek ponavadi ne pogrunta sam, ampak se velikokrat stvari in recepti prenašajo po ustnem izročilu. Tako, kot zgodbe. Kar je zelo kul.

Eno takšno reč sem skuhal tudi danes:

POROVA JUHA Z MLEKOM:

(recept za eno ustno izročilo)

Por narežemo in ga popražimo na malo oljčnega olja ravno toliko, da postekleni. Potem olupimo majhen krompir in ga nasekljamo na majhne koščke. Vse skupaj zalijemo z vodo, ravno toliko, da je vse prekrito in kuhamo 7 minut. Potem dodamo še nekaj mleka, solimo, speštamo kosce krompirja (in vse ostalo) ter dodamo muškatni orešček. Nato prežvrkljamo eno jajce in tudi to vlijemo v juho. Vse skupaj kuhamo še tri minute in juha je nared.

Možnost za zafrknit: 5/10 (sicer pri juhi težko fališ ampak je treba tudi receptu zaupat. Ampak je sprobano super)

Umazanija: 7/10 (se mi zdi, da se mi na lenoben dan ne bi dalo ubadat z vsemi olupki)

Užitnost: 8/10 (super je, imam rad juho, pa še za jutri imam malo)

Sem se pa šel eksperimentalno fotografijo, ker sem hotel fotografirat, kot stric iz prejšnje objave. Pa še ne vem če mi je všeč ali ne.

Sem pa danes opravljal izpit za angleščino. Za certifikat. In mi je šlo fino. Tako, da bom sedaj uradno poliglot.

Katere eksotične jezike pa vi govorite?

O TEM, KAKO TREBUH VLADA UMU

2011-03-09T18:18:00.005+01:00

Vzklita kuhinja (Sprouted kitchen) se imeuje en fin kuharski blog, o avtorjih katerega zvemo le malo. Piše le, da ga piše neko dekle, katere fant poskrbi za izjemne fotografije. In to je vse. Pa še to, da poskuša kuhat s sezonsko zelenjavo in da je to super. S čemer se strinjam.

Najbolj so mi pa všeč fotografije. Ker so res nekaj posebnega in so vse take blede in nič kaj živo zelene. Ampak vseeno zgledajo neverjetno dobro.

(vse zgornje fotografije: http://sproutedkitchen.com/)

No vidite v čem govorim. Včasih pa posnameta tudi kakšen filmček.

Sprouted kitchen je kul. Aja. Trebuh vlada umu pa je španski pregovor.

So vam tudi všeč takšne fotografije?

O TEM, KAKO MOJA BABI RAZTURA

2011-03-08T18:58:00.000+01:00

Verjetno sedaj res bolj cenim kuharske umetnine, ko jih poskušam tudi sam ustvarit. Ta teden sem veliko skakal okoli, je bilo pa fino, da sem lahko danes skočil še do babi, ki je spekla krhke flancate. Ko sem jo vprašal, kako se jih naredi, sem že pri drugem koraku nehal poslušati, ker se mi je zvrtelo v glavi. Je težko. Sem jih pa en kup pobasal za domov. Pa v soboto dobim novo pošiljko. Ampak samo toliko, da se malo oddahnem od ledenih kock (ki jih je mimogrede skoraj že zmanjkalo).

O TEM, KAKO MI JE POSTALO SLABO

2011-03-06T17:00:00.000+01:00

Torej. Ker je pust in imam relativno velik dostop do krofov, sem jih en velik kup pojedel tudi sam. Toliko, da jih sedaj še videti ne morem, vonj pa mi je sploh grozen. Za maškare sem bil pa kuhar. Seveda.

Drugače pa se že pripravljam na pomlad. To pomeni, da sem pripravljen predvsem, da bo bolj toplo.

Med drugim pa sem naletel na en super DIY za pekočo omako, ki je sicer z etsya, ampak je vseeno kuharija in že vem, komu bom eno takšnole stekleničko podaril. Pa kuhinja mi je tudi zelo všeč! :)

Toliko zaenkrat. Jaz imam zelo rad takšnele filmčke.

Ste se vi tudi prenajedli krofov?

O TEM, KAJ BOM ZA PUSTA

2011-03-04T21:27:00.000+01:00

Kar smešno mi je, ko pišem, da je pustni vikend eden mojih bolj delovno polnih vikendov, ker je delo pač takšno, da so nam maškare fine in smo potem tudi mi namaškarani in je nasplošno veselo in tako. Pa kolikor hočemo krfov lahko pojemo. In tudi to je fino. Čeprav jih itak jem skozi vse leto.

Zadnji teden sem bil kar zaposlen, počel sem en kup reči zato sem parkrat jedel kar na bone, ker mi ni zneslo nič skuhat.

Ampak danes sem pa kuhal. Sicer spet testenine, ampak kaj ko so mo tako super. Takole je šlo:

EKSPERIMENTALNE TESTENINE S PIŠČANCEM:

(recept za ene eksperimentalne testenine)

Pri kuhi sem začel uporabljati tisto, kar imam slučajno v hladilniku. Tako, da sem na olju v voku najprej malo popražil piščanca, malo solil in prelil s sojino omako, dodal žličko sezama in na koncu, ko se je vse kuhalo približno deset minut dodal še malo paradižnikove mezge. Tako izjemno študentsko eksperimentalno je bilo. Aja pa na začetku sem dodal tudi malo korenčka. Tako, da nisem imel slabe vesti, da nisem jedel zelenjave.

Možnost za zafrknit: 5/10 (sem se kar navadil na vok in mi je to super, ampak imam občutek, da bi imel probleme, če ne bi bil teflonski)

Umazanija: 6/10 (ena povprečna packarija. Jo je bilo tokrat kar dosti sicer)

Užitnost: 5/10 (povprečna eksperimentalna pašta)

Tako.

Jutri bom pojedel en kup krofov. Sem še mlad in se me holesterol še ne zadeva preveč.

Lahko uganete, kaj bom za pusta?

O TEM, KAKO SEM NAREDIL ŠMORN

2011-03-02T20:41:00.000+01:00

Danes nam je v stanovanju zmanjkalo plina. To pa zato, ker smo študentje in se kljub temu, da smo vedeli, da nam ga zmanjkuje nismo podvizali in kupili novega. Zato sedaj vsi kuhamo samo na ploščo. In gre precej počasi.

Drugače pa nič novega. Še skuham ne nič novega. Razen danes, ko mi je a_girl poslala nov PKIZP.

Takole pravi:

ŠMORN:
(Za sladkosnedega študenta)

Sestavine, ki so vedno prisotne v omari:

1+1/2 lončka moke
1 lonček mleka
1 jajce
ščepec soli
2-3 žlice sladkorja
kanček olja

(po želji vanili sladkor, kokos)
=sama delam vse bolj kot ne po občutku, ampak naj ne bo pregosta ali preredka masa. Saj zmoreš.

+ malo nutelle in kakava zmešamo v skodelici toplega mleka, da nastane tekoč preliv (a ne pretekoč).

Zmešaj sestavine. Pristavi ponev. Stopi maslo. Vlij maso. Pusti da se samo zapeče. Obrni. Naredi packarijo. Razkosaj. Lepo zapeči. Vlij tekočo čokoladno stvar. Malo pomešaj in stresi na krožnik.
Dodaj malo stepene smetane in uživaj v sladki večerji/zajtrku/malici. In potresi s sladkorjem v prahu.

Lahko počneš tudi brez zadnjega čokoladnega preliva in stvar samo posuješ s sladkorjem in/ali kakavom.

Možnost za zafrknit: 6,5/10 (sem imel kar težave pri vsem tem prevračanju)
Umazanija: 2/10 (izjemno hitro je pomito, še posebej, če je ponev iz teflona)
Užitnost: 8/10 (izjemno dobra nostalgična večerjica je bila)

Šmorn mi je ponavadi naredila moja babi. Takrat, ko sta mojadva kam šla in je ona morala poskrbeti za to, da bom zvečer kaj jedel. Pa četudi sem bil star že 18.

Jaz sem šmornu dodal malo cimeta in bilo je super. Preliv pa sem izpustil. Je bilo pa zelo fino.

Zdaj grem pa po napornem dnevu počivat.

Kaj pa je vaša babi kuhala za večerjo?

O TEM, KAKO SEM SKUHAL BUČKINO JUHO

2011-02-28T15:17:00.000+01:00

Danes sem bil izjemno priden. Ker sem temeljito pospravil sobo in jo celo malo preuredil (kar je pri meni itak stalnica), tako, da imam sedaj v sobi celo pravo mizo. In nov stol. Pa posesal sem tudi. Kar pa pri meni ni stalnica.

Pa še zelenjavo sem jedel. Iz bučke sem skuhal juho:

JUHA IZ BUČKE:
(recept za eno juho iz bučke)

Bučko najprej dobro operemo ter jo narežemo na male koščke. Na malo olivnega olja koščke popražimo z malo česna (strok ali dva) ter jih po 5 minutah zalijemo z vodo, toliko, da so vse bučke prekrite z vodo. Potem počakamo, da zavre in dodamo še žličko ali dve zdroba. Jaz sem z zdrobom malo zapretiraval, ker se mi ga je preveč usulo, ampak mi je bilo prav tako všeč. Potem dodamo še kakšen peteršilj in kakšno takšno reč.

Juha naj vre še kakšnih 7 minut in to je to.

Možnost za zafrknit: 4/10 (se mi je zdelo, da nekaj čudno cvrči, ko sem dušil zelenjavo, ampak je bilo potem vse ok)
Umazanija: 2/10 (Juha se izjemno hitro pomije, čeprav zdrob lahko povzroči kakšno težavo)
Užitnost: 7,5 (Vse rajši imam juhe vseh vrst in ta tudi ni izjema)

Tako. Nič drugega.

Ste vi tudi kaj pospravljali danes?

O TEM, KAKO SEM POSTAL DIMLJEN LOSOS

2011-02-26T22:29:00.001+01:00

Danes je bil en fin dan. Sicer sem bil celo dopoldne zaliman in nisem vedel kaj bi sam s sabo, če pa me je kdo kaj vprašal, sem mu odgovoril šele po dobre pol minute, a so se stvari proti večeru obrnile na bolje. Zato ker sem skočil gledat eno predstavo v dramo (Hvala!! :) ) in sem pojedel še malo viki kreme.

Sem si pa za kosilo vzel čas (čeprav sem danes delal) in skuhal eno fino reč. V bistvu sem jo skuhal zato, ker sem moral malo povadit, kako se naredi bešamel, ker imam v načrtu naredit tudi kakšno lazanjo v bližnji prihodnosti. Recimo v ponedeljek ali pa kaj podobnega. No takole je šlo.

KVAZI BEŠAMEL OMAKA Z BUČKO:

(recept za malo povadit)

V lonec zlijemo kapljico olja, nato pa prilijemo malo mleka in sladke smetane, dodamo malo muškatnega oreška, naribanega sira in malo parmezana. Potem mešamo in počakamo, da se omaka zgosti. Aja! Preden dodamo mleko in vse to pa v loncu malo podušimo narezne bučke. Samo par koščkov, tako za vzorec.

Če se omaka noče zgostit, dodamo še malo sira in ščepec ali dva moke. Ampak to v skrajnem primeru.

Je precej hitro narejeno in super omakica za zraven česarkoli. Testenin še posebej.

Možnost za zafrknit: 4/10 (lahko se kaj prime, čeprav ne vem kako, ali pa date čisto napačno razmerje količin)

Umazanija: 3/10 (en lonec je okej, čeprav je danes kar naneslo vse skupaj)

Užitnost: 8/10 (meni je bešamel super, čeprav verjetno ni najbolj zdrava stvar na svetu)

Kot vidite sem zraven naredil še njoke (svoje lastne!!) in spekel meso. Rad pečem takšno roostbeef meso (ker končno vem kaj to je), ampak se mi zmeraj zgodi, da zadimim celo stanovanje, ker nimamo nape. Za okno odpret je pa tudi premrzlo. Ampak meso je pa super dobro. Potem sem še cel dan smrdel po dimu. No dokler nisem šel v dramo.

Tako.

Kaj pa vi trenutno vadite?

O TEM, KAKO MAMA NE SME IZVEDETI

2011-02-23T22:36:00.000+01:00

Torej. Danes je bil fin dan. Sem postoril veliko, samo to mi je zmanjkalo, da bi sobo pospravil. Drugače pa uspešno. Je bilo tudi zanimivo, ker me je spet prijelo študiranje (kar me sicer relativno pogosto) in, ko se kaj takega zgodi potem ponavadi vsakemu, ki je voljan poslušati razlagam čudne teorije, ki jih pravzaprav nihče ne razume in je vsem pravzaprav vseeno.

Ampak.

Mama bi me ubila, če bi izvedela, da sem danes kuhal vegansko kosilo. To pa zato, ker zagovarja, da moram jesti meso, da bom zrasel. Pa čeprav imam že 184cm.

Torej. Teja mi je poslala en fin receptič, ki sem ga brž sprobal. Za PKIZP. To pomeni: Pehtranov Izziv Za Pehtrana. PKIZP. Tole je prvi PKIZP. Kako fino! Takole je napisala:

RIŽ Z REGRATOM IN OREHI:

Najprej v loncu zavreš vodo s soljo in dodaš riž, nato na ponev uliješ malo olivnega olja, dodaš sesekljane orehe in česen in vse skupaj malo pražiš na nizkem oknju dokler ne začne česen malo rumeneti, vendar pazi da se ti ne zažge, nato dodaš regrat in začimbe ter belo vino in pokuhaš da alkohol izpari in ugasneš plin. Počakaš da je riž kuhan, ga dodaš k prej pripravljeni omaki in vse skupaj zmešaš. Et voilà tout!

Ko pa regrata še ni, pa delam zimsko verzijo riž z orehi z radičem in rdečim vinom. Mljask!

Če pa si še za malo eksperimentiranja, pa vsemu skupaj lahko dodaš še tofu ki ga prej mariniraš v mešanici olivnega olja provansalskih začimbin soli kakšne pol urce ter kockice tofuja posebej popražiš da so hrustljave in jih dodaš na koncu po vrhu riža.

Možnost za zafrknit: 3/10 (Riž je ok, ostalo pa se tudi lepo popraži in le stežka zažge)

Umazanija: 3/10 (Brez večjega kompliciranja, še posebej, ker nisem pomival jaz :) )

Užitnost: 6,5/10 (Sicer fino, potem sem dodal še malo sojine omake, čeprav ne bi smel, se mi pa zdi, da sem zgrešil kakšno bistveno komponento. Potem sem vse skupaj zmešal, tako, da nisem jedel vsega posebej, da ne bi kdo mislil)

Ker sem jedel danes tako zdravo, sem si potem privoščil še eno tortico. Čisto tako, da skompenziram tole zdravo kosilce.

Drugače pa fin receptič. Ravno tak za na hitro med polnim dnem.

Pa hvala pridni Teji, ki je tako vestno poslala receptič.

Kakšen receptič mi pa že še pošljite, da ne bom lačen.

Kaj pa vaša mama ne sme izvedeti?

O TEM, KAKO SEM DANES JEDEL ZDRAVO

2011-02-22T22:00:00.001+01:00

Danes samo, da se pofočkam. In da povem, da sem jedel brokoli. Sem ga kar vrgel zraven v vok. Je bil fin. Brez kompliciranja. Pa še jaz sem se blazno fino počutil, ker sem pojedel nekaj zdravega. Pa še ugotovil sem, da mi je brokoli fin.

Pika. Nič novega danes.

O TEM, KAKO SEM NARISAL SVOJO PIRAMIDO

2011-02-21T20:13:00.000+01:00

Še zmeraj se mi zdi blazno čudno , da moram kupiti naenkrat več, kot naenkrat pojem in tako potem jem več dni isto reč.

Tako sem danes kupil en velik brokoli, ki ga bom jedel vsaj dva dni. Jutri in pojutrišnjem. Saj nimam nič proti brokoliju. Ampak vseeno.

Danes sem nekaj gledal tudi prehrabene piramide. To so pa tudi ene čudne reči. Zato, ker so si vse malo različne in sem ugotavljal, zakaj so velikokrat kakšne stvari zamenjane. Potem se ugotovil, da so nekatere veganske, druge azijske ali kakršnekoli druge, ki pač sledijo nekemu sistemu. Žal nisem našel takšne, ki bi mi bila pravzaprav všeč. Ali pa takšno, kateri sledim. Zato sem naredil kar svojo.

Sem si jo sicer hotel nalepiti na hladilnik, ampak mislim, da ne bi imelo smisla.

Sem pa spet skuhal eno fino reč. V bistvu sem predelal zadnji recept in gra priredil za eno hitro luštno študentsko kosilo. Sem ugotovil, da imam rad sojino omako, čeprav mislim, da ni preveč zdrava. Ali pač?

ŠTUDENTSKA SVINJINA IZ VOKA S SEZAMOM:

(recept za omejen budget)

Vok zalijemo z kapljico olja, nato začnemo peči meso narezano na trakove. Ko se malo obarva čez posujemo fine začimbe, recimo mleti česen, papriko in ingver, dodamo dve žlici sezamovih semen in zalijemo s sojino omako in dodamo žličko zdroba. Ta zdrob se sliši neumno, ampak omako lepo zgosti in je potem boljša.

Zraven se pa skuha kakšne testenine.

Vidite lahko tudi, da imam nov krožnik. Sem ugotovil, da so takšni malo lepši kar dragi. Eden mi je bil še posebej všeč, pa je stal 17 eurov. Samo je bil pa res lep. Tega sem kupil zato, da ne bom zmeraj vse na belih krožnikih slikal.

Če želite, mi lahko tudi vi kakšnega pošljete. Samo na email mi pišite, da vam povem naslov, kam ga lahko pošljete. Potem boste pa lahko svoj krožnik videli tu gori. Pa kakšno luštno šalčko tudi sprejmem. Ali pa posodo za mjusli. :)

Drugače je bil pa čuden dan, vstal sem kar prepozno, da bi bil produktiven, sem pa pojedel tiramisu, ki sem ga dobil za rojstni dan. Kar pa je tudi fino.

Kakšni piramidi pa vi sledite?

O TEM, KAKO ZAČENJAMO NEKAJ NOVEGA

2011-02-19T23:16:00.000+01:00

Torej. Danes je bil fin dan. Večinoma zato ker sem naredil veliko, pa tudi fino sem jedel. Pa zato, ker danes začenjamo z eno novo stvarjo.

Ker želim, da je tale blogič čimbolj interaktiven, kjer bralci vsaj na nek način sooblikujejo vsebino odpiram novo rubriko, ki se imenuje "Pehtranov kuharski izziv za Pehtrana". Ali PKIZP na kratko.

Recept mora biti relativno lahek in hiter, primeren dinamičnemu študentskemu življenju in omejenim sredstvom.

Kot primer prilagam receptič, ki mi ga je dala Sara:

MESNA LAZANJA

Mesna mešanica :

(tako delam tudi bolognese omako, vendar dodam za okus še malo rdečega vina :))

- maslo

- 2 čebuli ali 1 po želji :)

- 1 kg mletega mesa

- 4 stroke česna

- poper

- sol

- vegeta

- 2 dcl muttija (najbolši tekoči paradižnik)

- voda (1dcl) + paradižnikova mezga (čajno žličko) + gorčica (pol čajne žličke)

Prav poseben bešamel :

- maslo

- moka

- mleko mix (2 dcl sojinega mleka, 5 dcl alpskega mleka in 2 dcl sladke smetane)

- sol

- poper

strok česna

- barilla testenine (lističi, tisti, ki jih ni treba prej kuhati ampak jih daš takoj v protfvanj da je lažje)

- sir mix (edamec + gauda)

Kako do najbolše lazanje :)

Na maslu prepražimo čebulo, nato solimo, popramo in vegetamo, dodamo mleto meso in še

srovega malo solimo, vegetamo, popramo in dodamo še štiri stisnjene tri stroke česna, mešamo

dokler se ne speče, nato polijemo z muttijem (tudi to začinimo :) ) Počakamo da se malo prekuha in

šele nato dodamo mešanico vode, paradižnikove mezge in gorčice. Kuhamo :)

V drugi posodi stopimo maslo, polijemo z mrzlim mleko miksem :) in takoj počasi dodajamo moko,

ki jo sproti vmešamo z metlico... ko se zgosti začinimo z enim strokom česna, soljo in poprom.

Pekač namažemo z maslom polijemo po celem z bešamelom na katerga zložimo eno plast barila

lističev, nato spet bešamel po celem , po tem potresemo sir mix, in na to mesno mešanico...spet

bešamel, sir in nato barila lističe in tako naprej, da porabimo do konca mešanico mesa ponavadi

pride za 3 mesne sloje . Zadnji sloj je mesni na katerega damo bešamel in sir nato damo v pečico in

pečemo približno 25 minut pri 180 C lahko tudi dlje. Toliko da zgornja plast porumeni. Najbolje, da

vsake toliko časa pogledate kakšna je situacija. :)

Ko je narejena jo pustite še ene par minutk stati preden jo narežete, da se malo strdi sir:)

Res je, da je velik sestavin pa kompliciranja sam na koncu pride res najboljša lazanja. Ta recept sem

odkrila čist po naklučju, ko sem bila pri kolegici in ni mela dost mleka, dost sira in potem sem vse

nekako skupi zmešala in je nakonc res najbolš ratal.

Upam, da vam bo všeč pa dober tek . S. :)

Tole je en tak receptič, kateremu bi zlahka sledil. Probal ga pa bom v naslednjih dneh. Sara sicer ne ve, ampak lazanja je moja najljubša jed. No, poleg vseh ostalih od moje babi.

Tako. Sedaj pa na delo. Svoje recepte pošljite na pehtranov mejl (pehtranblog {afna} gmail {pika} com) pa bom kakšnega skuhal.

Tole je prva izmed novosti. Pridejo še mnoge. No še nekaj. No še par. No kakšna bo že še.

Ker nisem nič skuhal, pa prilagam sliko mojega novega kuhinjskega noža.

Poimenoval sem ga Leopold.

Kakšen recept mi boste pa vi poslali?

O TEM, KAKO LEPIM STVARI NA STENO

2011-02-18T17:15:00.002+01:00

Danes tole pišem vmes, med kuhanjem in pisanjem diplome in kupom drugih reči, ki jih imam danes v načrtu. Je fin dan, mogoče najbolj zato, ker sem si kupil nov nož. Tako za rojstni dan. Spet je keramičen in tokrat temne barve in večji kot prejšnji. Sedaj sem z noži dobro opremljen.

Med drugim sem tudi načel tisto ogromno škatlo ledenih kock od Kraša. Jih že pol manjka. Dobil sem tudi predlog, naj kakšen prazen papirček nalepim na mojo slavno steno, na kateri imam nalepljene razne luštnosti, ki mi kaj pomenijo ali pa so lep spomin. Na steni imam sicer nalepljene razne karte različnih predstav, fotografije, čestitke in še mariksaj finega bi se našlo.

V glavnem.

Danes sem si rekel, da bom kuhal v voku. Ker mi je všeč. Takole je šlo:

SLADKA SVINJINA Z VOKA:

(recept za eno izživljanje v voku)

Svinjino naražemo na tanke trakove, kakšen centimeter debele. V trgovini se dobi že narezane, ki so fini (jaz sem kar take uporabil) ter jo v voku malo popražimo. Vok moramo res razbeliti in konstantno mešati, da vse fino šušlja. Čez kakšno minuto, ko se meso že malo obarva dodamo malo koliandra (ni treba pretiravat), ingverja in čilija po želji ter vse skupaj še malo pražimo. Potem dodamo rdečo papriko narezano na koščke, žličko ali dve sezamovih semen in žličko zdroba, ter vse skupaj zalijemo s sojino omako. Pražimo še kakšno minuto in dodamo še par koščkov ananasa, če vam je to kul. Meni je.

Pogledamo, če je meso že pečeno in to je to. Zraven pa skuhamo malo riža.

Možnost za zafrknit: 5/10 (meh, tako tako je. Najbrž zna it kaj narobe)

Umazanija: 5,5/10 (dva lonca, ki sta potrebovala malo več ljubezni, ampak nasploh hitro pomito)

Užitnost: 6/10 (taka čudna mešanica odličnega in "meh", mislim, da sem zapretiraval s koliandrom in čilijem. Potem bi bilo veliko boljše. Jutri itak ponovim vajo)

Nož slikam kdaj drugič.

Aja. Pa babi mi je za rojstni dan spekla potico. Mandljevo, ki je moja najljubša. Tud te že pol manjka.

Kaj si pa vi kupite za rojstni dan?

O TEM, KAKŠEN JE PLEMENITI PUJS

2011-02-17T17:34:00.003+01:00

Ko sem iskal navdih za to, kaj bom kuhal jutri, sem naletel na en lušten blog.

NOBLE PIG se imenuje in piše ga gospa Cathy, ki živi v Oregonu in poleg kuhanja prideluje tudi lastno vino z lastnega vinograda. Logično.

Luštne fotke ima, jedi pa zgledajo slastno.

(foto: http://noblepig.com/)

Jutri sem doma in kjuham. To je nova beseda. Sedaj sem kakšna dva dni jedel kar zunaj. Ker sem imel rojstni dan. Dva dni pač. To pa zato, ker sem velik in praznujem dva dni.

Tako.

O TEM, KAKO IMAM ENO OBSESIJO

2011-02-16T18:19:00.000+01:00

Samo to.

O TEM, KAKO LAHKO DOBIM POŠTO

2011-02-15T22:13:00.003+01:00

Torej. Danes sem storil pomemben korak. Pehtran je dobil svoj e-naslov.

pehtranblog {at} gmail.com

Sedaj mi lahko pošljete kakšno fino reč. Čeprav je najbolj fino, če mi pošljete piškote, kar je pa elektronsko malo težko.

Ampak.

Pa tudi ne se ustrašit, če bo pehtran za trenutek zaprt kakšen dan. Vse v imenu napredka. Se pa obetajo luštne novosti.

Pa pošljite mi kaj!

O TEM, KAJ SEM POČEL DANES

2011-02-14T21:24:00.000+01:00

Danes je bil en izjemno dobre dan. Dober dan je zame ponavadi, ko sem relativno produktiven, kaj dobrega pojem in se še malo nasmejim. Ne nujno v tem vrstnem redu.

Danes sem jedel kolač.
Danes sem razmišljal o najmanjšem muzeju na svetu.
Danes sem napisal najbrž najboljše poglavje v diplomi.
Danes sem gledal en huhdo smešen video podcast. Ki traja 75 minut in je super. Linka ne dam, ker boste mislili, da sem en grozen piflar.
Danes sem šel tečt.
Danes sem seveda tudi kuhal. Tole natančno:

KVAZI PAŠTICADA Z NJOKI:
(recept za super kosilo ko se počutiš kreativnega)

Jaz imam najraje od vsega njoke. Pa lazanjo tudi. Ampak njoke tudi. Tako, da sem danes naredil njoke, zraven pa skuhal pašticado. Sicer ni pašticada, ampak sem jo tako poimenoval. Ker se mi je zdela takšna. Paše pa super zraven njokov.
Nekaj teletine ali govedine narežemo na koščke in jih malo popražimo na malo olja. Potem dodamo česen (jaz sem začel uporabljati kar zdrobljenega, kot začimbo in mi je super), malo paprike v prahu in čez minuto zalijemo z malo vode, ravno toliko, da je dno prekrito. Dušimo 7 minut, potem pa dodamo eno sesekljano rdečo papriko in še to pustimo, da se duši 7 minut. Potem dodamo malo paradižnikove mezge, vmes nekje pa seveda še solimo. Čez kakšnih 10 minut je vse pripravljeno. Seveda moramo gledati predvsem, da je meso mehko.
Z začimbami se seveda lahko tudi eksperimentira. Jaz sem dal notri samo papriko in česen, ampak mislim, da bi lahko notri dal še marsikaj drugega.

Možnost za zafrknit: 6,5/10 (se mi zdi, da bi lahko z dušenjem imel večje težave, ker se meso ne bi zmehčalo)
Umazanija: 4,5/10 (Glede na to, kako fino sem jedel, sem imel ekspresno pomito. Tudi lonce sem začel reciklirat in se mi zdi blazno fino, ko v istem loncu zapored skuham več reči)
Užitnost: 8,5/10 (Taka super jed, da bo od zdaj naprej večkrat na mojem jedilniku)

V glavnem. En kup idej imam. Očitno je tako obdobje. Ali pa pomaga samo to, da imam diktafon.

Zdaj grem pa kvačkat. Še prej pa odnesem smeti.

Imate vi tudi kakšno super idejo?

O TEM, KAKO SEM SPLEZAL IZ LUKNJE

2011-02-12T22:27:00.000+01:00

Prejšnji teden sem padel v eno takšno blogersko luknjo. To verjetno zato, ker sem jedel premalo zelenjave.

Ampak.

Vse je dobro. Sem se pogovoril s pepermintovo Katjo, potem pa še z babico in imam spet zagon. Verjetno zato, ker je babica spekla jabolčno pito, Katja pa mi je dala kraševo ledeno kocko. Potem je bilo pa spet vse v najlepšem redu.

Tako, da sem sedaj poln (no mogoče ne poln, vendar so vsekakor prisotne) novih idej za prihodnost.

Danes sem bil na kosilu pri babici in sva se pomenkovala, o tegobah kuhe. Rekla je, da je njej še sedaj težko izbrat kaj kuhat, vendar, pravi, da pač pride ura, ko je treba začet in se odloči. Pa tudi to mi je rekla, da moram res jest več zelenjave. Pa da naj manj kuham testenine, ker mladina samo še to je. Je fajn tale moja babi. Še posebej, ker je spekla pito.

JABOLČNA PITA OD MOJE BABI:
(recept za zlest iz blogerske nekreativne luknje)

20dkg masla, 50dkg moke, 5dkg sladkorja, malo limoninega soka, en rumenjak in eno celo jajce ter ščepec soli zmesimo v krhko testo. Pustimo, da malo "počiva", med tem pa naribamo nekaj jabolk in jih dobro premešamo s cimetom in sladkorjem.

Potem testo rezdelimo na dva dela, ter vsakega razvaljamo na velikost pekača. Najprej v pekač položimo en del, čez naložimo jabolka in nato čez vse položimo še drug del.

Vse skupaj se peče na 180C eno uro. Potem se mora pita še malo pohladit in je boljša naslednji dan. Vsaj tako pravi moja babi. Meni se je zdela super že takoj.

Je pogumna, ker se ne boji pečice.

Oh pa še to. Kupil sem diktafon. To je en velik znak odraščanja, ko ga kupiš, ker ga pravzaprav rabiš.

Kakšne so pa vaše kuharske tegobe?

O TEM, KAKO POTREBUJEM NAČRT

2011-02-10T21:20:00.003+01:00

Blogi, ki se ukvarjajo s hrano so se mi zdeli zmeraj ena čudna reč. To pa zato, ker očitno že znajo kuhati in potem ne vidim razloga, zakaj bi potem sploh imel blog.

Ampak.

Tale blog je okej. MEL nam da par praktičnih receptov, ki zgledajo kar fino. Čeprav bolj, kot berem tovrstne bloge bolj zmeden postajam. Ah. Pač.

Sem pa sklenil, da bom začel malo zbirati recepte. Ker če ne zmeraj tuhtam, kaj bi jedel. Mislim, da bi bil tedenski plan dobra ideja. Ali pa kaj podobnega.

Imate vi kakšno idejo?

O TEM, KAJ ZMERAJ NOSIM V TORBI

2011-02-10T17:52:00.000+01:00

Jaz nisem tako nor na sladkarije, čeprav imam zelo rad kakršnekoli piškote. Še posebej, če jih kdo speče doma. Obstaja pa nekaj čokoladnih reči, ki so mi izredno ljube.

Prav zato sem bil tako vesel, da je začel kraš izdelovat takšne mini paketke svojih mini čokoladic.

Se mi zdijo ravno pravšnje za v torbo. Pa Kraš se mi zdi itak super. Še posebej "životinjskocarstvo".

Pa še enega trika me je naučil kolega. Na cenah zmeraj piše, koliko stane recimo kakšna reč na kilo. In potem je zelo lahko primerjat. Ponavadi velike škatle pač stanejo manj na kilo, tele, pa najbrž zaradi pakiranja krepko manj.

Tole je bila ena super najdba in nova stalnica v torbi.

Kaj imate pa vi v torbi? +naključje?

O TEM, KAKO SEM IMEL PREVEČ KRUHA

2011-02-09T09:36:00.001+01:00

Meni je zmeraj stresno, če so trgovine zaprte, ker moram potem razmislit, kaj bom jedel naslednji dan. Še dobro, da imajo kosmiči dolg rok trajanja, ker v najslabšem primeru potem jem vsaj to.

Ampak. Tako sem se tudi jaz v ponedeljek odpravil v trgovino in pri kruhu jasno prosil za polovico hlebca, dobil pa sem celega. In sem si rekel, da sploh ni problem, da ga bom itak pojedel.

Pa ga nisem.

Zato sem se spomnil dveh finih načinov, kako se znebiti starega kruha.

Prvi način:

KRUHOVE KOCKE ZA V JUHO:

Tole je super preprosto. Kruh le narežemo na male kocke in jih postavimo v pečico na 200 stopinj dokler ne postanejo trde. Potem jih lahko spravimo za kakšno fino juho.

Drugi način:

ENI NITI NE TAKO KOMPLICIRANI KRUHOVI CMOKI:
(recept za porabit veliko starega kruha)

Na malo maščobe (masla ali olja) popečemo kocke slanine in kruh narezan na kocke. V drugi posodo razžvrkljamo eno jajce in dodamo malo mleka, ščepec soli in peteršilja ter žlico kisle smetane. Slanino in kruh stresemo pretresemo v drugo podoso in malo premešamo ter počakamo, da se kruh "napije". Potem naredimo cmoke v velikosti teniških žogic ter jih nujno dobro pomokamo. To jih bo držalo skupaj. Preverjeno. Cmoke kuhamo v slani vreli vodi deset minut.

Prvi poskus. Brez, da bi jih pomokal.

Drugi poskus. Nujno jih je treba pomokat.

Možnost za zafrknit: 7/10 (nujno je treba reč pomokat, če ne se zgodi katastrofa)
Umazanija: 8/10 (drobtine so povsod in tudi vse ostalo. Čeprav pomit ni prav težko, ker se nič ne prime)
Užitnost: 8/10 (zelo fino je ratalo, še posebej ob kakšni fini gosti gobovi omaki ali pa kaj podobnega)

Pomokat sem jih pozabil zato, ker zadnje čase samo enkrat preberem recept, potem pa kuham kar na pamet. Ker so si recepti med seboj presenetljivo podobni. Ampak potem pa pozabim tako esencialne stvari.

Drugače sem pa Prešernov dan preživel precej fino. Počel sem bore malo, le da sem šel plezat in bil kar v kratkih rokavih ker je bilo tako prijetno toplo. In to začetek februarja. Popoldan pa sem večinoma preležal na kavču in počel nič.

Ste vi tudi kdaj kuhali in kaj pozabili?

O TEM, KDO JE INDIJANEC VIKI

2011-02-07T20:49:00.000+01:00

Res je smešno, kako se nekatere reči ne spremenijo še po toliko letih. Naprimer. Še vedno jem čokolešnik, jadro napolitanke, domačico, jafa kekse in še kar je takšnih finih reči, ki jih jem že dvajset let in so tako fino jugonostalgične.

Moja najljubša pa je viki krema. Spomnim se, kako sem, ko sem bil majhen, kar z žlico kradel belo stran, rjavo pa sem pustil potem za kruh. Sploh pa sem alergičen, če se barvi zmešata. Najbrž zato, ker sem tolikokrat videl reklamo.

Tole sem torej jedel danes za večerjo. Pa za zajtrk tudi. Pa včeraj za večerjo tudi. Pa za zajtrk tudi.

Vikija pa je risal Miki Muster. Kar je itak kul.

Imate vi rajši belo ali temno viki kremo?

O TEM, KAJ JE "KOLAČ"

2011-02-05T21:41:00.004+01:00

Jaz imam rad svojo službo. Zato, ker je ravno prav ubrisana, da me ljudje, ki me ne poznajo gledajo postrani, zakaj se tako pačim in spuščam tako cvileče glasove, tisti, ki pa me poznajo, pa vedo, da je to, da pač sredi lepega začnem poplesovati in citirati odlomke različnih predstav, zame pač normalno.

Vsaka služba ima svoje radosti (in tegobe). In to je pri nas "kolač". Odkril sem ga po pomoti, ko sem si v bližnji trgovini kupoval zajtrk in hitro ugotovil, da je stvar odlična. Od takrat naprej, je reden prigrizek jutranji kavi, ki ga z "nožem" vestno razrežemo na majhne kocke in hitro pozobamo. Razen zadnjega kosa, ki ostane tam še nekaj ur, ker smo vsi preveč vljudni, da bi ga pomalicali.

S časom je postal stalnica jutranjih izmen in tragedija je, če jih slučajno v trgovini zmanjka.

Tale kolač je ena takšnih malih radosti, zaradi katerih se zmeraj nasmehnem in mi da v dnevu vsaj majhen razlog, da malo poplešem.

Sploh pa bo čez nekaj desetletij kul, ko bom vsakemu, ki me bo hotel poslušati razlagal, da sem tu kupoval "kolač". Nihče ne bo razumel, zakaj je tako pomemben, razen parih, ki vedo o čem govorim.

In to je čar tega kolača.

Kakšne male radosti imate pa vi?

O TEM, KAJ POMENI NERED V KUHINJI

2011-02-04T13:50:00.000+01:00

Jaz res ne spremljam kuharskih blogov. Pa bi jih moral. Zato, ker jih je nekaj, ki so res super. Tako, sem naletel tudi na tega.

"MESS IN THE KITCHEN" je blog, ki ga piše Mika, italjanka, ki želi v življenju delati res dobre testenine. Pa tudi ostalo dobro kuha. Mi je všeč, da lahko vsako jed lahko izberemo kar po sliki.

Nove reči kar pogosto objavlja in vse zgledajo krasno. In tudi ne komplicirano. Čeprav se najbrž glede tega motim.

(foto: http://messinthekitchen.blogsite.org/)

Definitivno pa odsvetujem ogled tega bloga nekje, kjer nimate hitrega dostopa do nečesa finega, ker sem jaz, naprimer, ob pregledovanju postal presneto lačen.

O TEM, KAKO SEM ODGRIZNIL KRAJEC

2011-02-02T23:36:00.000+01:00

Biti študent je tako čudno. Kakšne dni si zaposlen, da se ven iz dela ne vidiš, druge pa cele prelenariš. Ali pa se ti nič ne da. Česar rezultat je pač isti.

Danes sem kuhal najbolj preprosto, kar sem lahko:

NAJPREPROSTEJŠA JUHA:

(recept za en natrpan dan)

Juha iz vrečke se skuha zelo peprosto. Zavremo 750ml vode in vanjo stresemo vsebino izbrane vrečke. Potem nekaj minut počakamo, da se res skuha. In juha je pripravljena.

Možnost za zafrknit: 1,5/10 (samo če ti juha pokipi)

Umazanija: 3,5/10 (če se zasuši zna bit kar naporno za pomit)

Užitnost: 7/10 (sicer umetno ampak zelo fino. Še posebej špargljeva)

Zraven sem pojedel še kos koruznega kruha, ki je itak super. Ne vem, zakaj imam to čudno navado, da ko si odrežem kos kruha, zmeraj odgriznem še krajec. Je pa praktično, ker ti potem nihče ne krade kruha.

Potem sem bil povabljen še na ene testenine, tako, da je bila to pravzaprav samo malica.

Kakšno čudno navado imate pa vi?

O TEM, KAKO JE BIL DANES PRODUKTIVEN DAN

2011-02-01T21:58:00.000+01:00

Danes je bil produktiven dan. Čeprav ne kuharsko uspešen. Za zajtrk sem pojedel en Corny, za dopoldansko malico en xl sendvič, potem še en Corny pa še en Corny pa čokolado.

Šele popoldne sem si skuhal testenine s tuno, tako na hitro, potem sem pa že tekel naprej.

Je bil pa super dan. Slike povejo vse. Itak vse slikane s telefonom, ker sem spet spominsko kartico pozabil. Je sicer lažje, ko se samo sprehodim iz kuhinje do svoje sobe, vendar danes tega nisem mogel tako zlahka.

Je bilo pa fino.

Kaj pa ste vi počeli danes?

O TEM, KAKO JE BIL EN ČUDEN DAN

2011-01-31T21:42:00.001+01:00

Danes je bil en čuden dan. Zato, ker sem bil zjutraj čisto zblojen in nisem vedel točno kaj bi sam s sabo in še ogromno dela sem imel. Čez dan se je stanje malo normaliziralo, ampak je bil še vedno en čuden dan. Čuden dan v vsakem primeru.

V glavnem. Kosilo je bilo pa fino. Porabil sem še malo piščanca za v vok od včeraj, zraven pa sem naredil en super riž:

EN SUPER RIŽ:
(recept za en čuden dan)

Nikoli nisem maral riža, ki je ostal trd, zato je bil basemati riž kar odkritje. Riž skuhamo v vreli slani vodi, pač tako dolgo, kot piše na škatli. Tam nekje 15 minut je ponavadi. Ko je riž skuhan, ga odcedimo in v isto posodo zlijemo malo oljčnega olja, dodamo košček masla ter počakamo, da se vse skupaj stopi na rahlem ognju. Potem dodamo čajno žličko kurkume, cimeta ter zvrhani žlico ingverja ter čili po okusu in malo solimo. Vse skupaj zmešamo v omakico in dodamo riž, nakar divje mešamo, da se riž prepoji. Potem je riž res super, ker je poln okusa. Pa še tak rumenkast postane.

Možnost za zafrknit: 2/10 (zafrknit je možno le, če damo na premočen plin)
Umazanija: 3/10 (reciklaža iste posode je super, riž pa se zlahka pomije, če le ne pustimo, da se zasuši)
Užitnost: 8,5/10 (res neverjetno dobra popestritev riža, pa ga prej sploh nisem imel rad)

Takšnihle popestritev je malo morje.

Potem sem danes še zamenjal sprednjo luč v avtu. Ni bilo težko. Pa sploh nimam svojega avta.

Pa jedel lazanjo. Pa sploh ne maram pečice.

Saj vam pravim, da je bil čuden dan.

Kaj pa vi počnete, ko imate čuden dan?

O TEM, KAKO SEM SKUHAL ENO BVETAČO

2011-01-29T22:37:00.002+01:00

Jaz sem en tak prikrit dislektik. Zato, ker sem hotel napisat cvetačo, pa se mi je čudno zdelo, da se cvetača začne s črko c in sem hotel napisat kar b. Ne vem, zakaj, bi se beseda cvetača začela na b. Čeprav najbrž zato, ker je bela. In je bila to pač dolgo časa moja klasifikacija za cvetačo. Tista bela reč. Pa bi prav tako lahko to bil sneg, moka ali pa celo čisto navadna, sveže oprana bela brisača. Kdo bi vedel, kako delujejo moji možgani.

Ampak vseeno. Naredil sem cvetačno juho:

BVETAČNA KREMNA JUHA:

(recept za eno disleksijo)

Cvetači najprej porežemo liste, nato pa pazljivo porežemo cvetačne cvetke. Te cvetke razpolovimo in jih vržemo v lonec, v katerega prej zlijemo malo olivnega olja ter vse skupaj malo podušimo. Tam nekje 7 minut, na srednjem ognju. Potem vse skupaj prelijemo z vodo ter počakamo, da zavre. Vmes malo posolimo, ter dodamo željene začimbe. Jaz sem dodal malo popra, peteršilja, ter ščepec bazilike, to je vse. Ko zavre, jo kuhamo še kakšnih deset minut, potem pa jo s palčinim mešalnikom spremenimo v kremno juho.

Možnost za zafrknit: 3/10 (juhe so ene lažjih reči za skuhat)

Umazanija: 3,5/10 (juha se izjemno lahko pomije, samo cvetača se drobi in lahko nastane manjši kaos ob rezanju)

Užitnost: 5/10 (fino je, ker je juha in ker je zelenjava. Čeprav sem jo že kdaj naredil se zmeraj zdi brez okusa)

To je bil tak nespektakularen dan. Sem pa kupil žajbelj. Svež. Ker ga imam rad, čeprav vem, da ga marsikdo ne mara. To pa zato, ker sem v Benetkah jedel najboljše njoke z žajbljem. Pa čeprav sem tudi jaz (kot najbrž vi), ko sem bil majhen, pil mleko z žajbljem in medom.

To pa sloh nima zveze z bvetačo. Mislim, cvetačo.

Kaj pa vi počnete na nespektakularen dan?

O TEM, KAKO SEM POSTAL PIONIR

2011-01-27T22:45:00.000+01:00

Ok, po pravici povedano, ne spremljam cele množice food blogov, čeprav jih je kar nekaj v mojem blog readerju. Pa tudi kuham ne veliko po njih, bolj uporabljam knjige. Kar je precej čudno.

Ampak tale blogič je super. Gospa, ki se sama kliče "PIONEER WOMAN" ima eno zelo luštno stran z mnogo super recepti, ki niso nujno zelo zdravi, so pa neverjetno slastni in precej lahki. Na njeni strani je en kup receptov in še veliko drugih reči, ki jih lahko poklikate.

Njeno pravo ime je Ree Drummond in živi na ameriškem podeželju. Je prava kavbojka in tudi blogerka. Čeprav sumim, da ji pri kakšni stvari vsaj kdo pomaga. :)

Branje bloga je pa takšno. Za dušo. Ker je simpatično in pogumno in navdihujoče. Za kakšen deževen dan.

Po njej bom sigurno kaj skuhal. Tudi zato, ker poznam kar nekaj ljudi, ki so mi jo priporočili ali pa po njej kuhajo sami. In zmeraj kaj dobrega skuhajo.

Sedaj pa hitro klikat.

Vi rajši kuhate po knjigi ali internetu?

O TEM, KAKO BOM PICO ZMERAJ DELAL

2011-01-26T20:49:00.000+01:00

Ko sem bil majhen sem se neskončno bal dveh stvari. Naše kleti (kar je klasika) in Zvezdane Mlakar. To pa zato, ker je imela eno čudno otroško oddajo in je bilo neverjetno strašljivo. Zvezdni prah se je imenovala. Sedaj sem odrasel in se je ne bojim več, prav nasprotno, vesel sem, če jo vidim v gledališču, ker se potem spomnim te zgodbe in se zmeraj nasmejim. Pa ne vem zakaj mi je prišlo na misel, da sem se zmeraj jezil, ko sem bil majhen, ker sem zmeraj izgubil viteške meče za možičke tako, da so mi zmeraj ostali samo gusarski. Ah, travme iz otroštva.

Ampak. Vse to pravim zato, ker sem danes delal pico. Pica je ena dveh stvari, ki sem jih znal skuhat, ko sem se preselil. Potem, ko sem jo danes delal, in je izpadla kar fino, upam, da jo bom lahko delal še recimo svojim vnukom. Ker bi bilo zabavno in bi jim lahko govoril, da to delam že od mladih nog in jim govoril, kako je bilo vse drugače, ko sem bil mlad in smo mladi starejše spoštovali. :)

V glavnem:

DOBRA STARA PICA:
(recept za eno klasično pico)

Ne vem, zakaj sem nor na vse, kar je povezano s testom. Najprej v pol kozarca vode s sladkorjem zdrobimo kocko kvasa. Dodamo tudi majčkeno mleka in damo na toplo, da kvas vzhaja. Nato kvas zlijemo v veliko skledo in dodamo toliko moke, da se vse sprime v lepo kepo, ki jo potem gnetemo v fino testo. Jaz gnetem kar na roke, kakšnih deset minut, ker mi je to kul. Potem je testo tudi čisto gladko. Se je treba kar potrudit. Potem damo testo na toplo, da dvajset minut vzhaja.

Med tem naribamo sir (navaden jošt je super) in nasekljamo česen, če nam je to všeč.

Ko testo vzhaja, ga položimo na pekač, ki ga prej naoljimo ali pa ga položimo na peki papir ter razvaljamo ali pa raztegnemo na željeno velikost. Nato testo prelijemo z paradižnikovo mezgo, potrosimo z origanom in česnom, gor položimo rezino kuhanega pršuta in vse skupaj posujemo s sirom. Jaz sem gor postavil še svežo baziliko, ki sem jo skrbno čuval od predvčerajšnjim.

Potem se pica peče na 190C 25 minut.

Možnost za zafrknit: 7/10 (čeprav je pečica vse bolj prikupna nam jo lahko marsikaj zagode)
Umazanija: 7/10 (moka je kar težka reč za pomit, sploh pa umažem zraven še cel pult)
Užitnost: 7/10 (zelo fina reč, ne za vsak dan ampak super za kakšno luštno kosilo)

Ste vedeli, da so pico jedli revni italjanski kmetje, ki so nanjo dali pač tisto, kar so imeli.

So pa dobro pogruntali.

Čemu se pa vi ne boste nikoli odpovedali?

O TEM, KAKO SEM NAREDIL EN FRANCOSKI SENDVIČ

2011-01-25T22:40:00.000+01:00

Danes je bil en produktiven dan. Relativno. Popoldne sem se spravil v Leclerca, kar je bila lepa sprememba, glede na to, da kar naprej kupujem samo v eni trgovini. Me je očaral svet vseh uvoženih stvari iz Francije in nad pridobitvami sem bil več kot navdušen. Sledilo je kosilo v Stari Pumpi, ki je bila včasih baje pumpa, potem dolgo časa nič, potem pekarna, sedaj pa strežejo čevape. To je taka laična zgodovina. Čisto nepreverjena.

Ampak. V Leclercu sem seveda moral kupit Bageto, in malo francoskega brija. Vse te nakupe znosit do stanovanja je bil pa kar podvig, ker sva s cimro pozabila s sabo vzet vrečko. No, jaz sem pozabil. Tako, da sem bageto zatlačil kar v torbo, dve škatli kosmičev, pa mi je cimra naložila kar na paket mleka. Potem sva pa nosila. Po mnogih stopnicah v tretje nadstopje. Mi je malo čudno, kako so mi takšni prizori v centru mesta postali čisto normalni.

Ampak. Zvečer sem vse pridobljene dobrine kar lepo preizkusil:

EN HUD BRI(V)JSKI SENDVIČ:

(recept za eno bageto)

Torej. Bageto razrežemo na velikost sendviča ter jo razpolovimo. Na polovico potem namažemo ketchup in ga potrosimo z origanom. Potem odrežemo še kos brija in vse skupaj malo pogrejemo v tousterju ali pečici. Jaz sem izbral touster. Ker me je pečice strah. Še vedno.

Možnost za zafrknit: 2/10 (če damo sendvič v pečico, se zna zgodit marsikaj)

Umazanija: 2/10 (razen drobtin, nič kaj hudega)

Užitnost: 7,5/10 (Brija sicer ne bi smeli tako besno topit, ampak je vseeno tole en super sendvičič)

Jutri moram pa zgodaj vstat. To sem rekel kar tako, da boste sočustvovali z mano. :)

Sploh pa ste vi že bili v Franciji?

(Jaz še ne, pa si želim...)

O TEM, KAKO SO ME PUNCE ZMEDLE

2011-01-24T21:29:00.002+01:00

Danes sem se udeležil svojega prvega blogerskega srečanja. To je zgledalo tako, da sta na obisk prišli Katja in Nina, potem pa smo skupaj nekaj pojedli. Nina pa je prinesla tudi nekaj značk in koledarčič. Še baje od božička. Nadkul (hvala). Značke so že na moji torbi.

Ampak! Ponedeljek je ne glede na vse nadvse primeren za eksperimentiranje in novosti, zato sem naredil tole:

MAKARONI S SIROM MALO DRUGAČE:

(recept za ene blogerje)

Nikoli nisem sicer dojel makaronov s sirom, ampak tole se je po Jamieu slišalo super. Nekje najprej najdemo sir, ki se mu reče Camebert. Nujno je, da pride v lični leseni škatlici in je v enem kosu. Camebert je podoben siru Brie in prihaja iz severne Francije. Z Normandije bolj natančno. V bistvu je eden boljših sirov, ki sem jih poskusil in je fino kremast.

Sir odpremo, ga vzamemo iz ovitka, ter ga postavimo nazaj v škatlico. Na sredini izrežemo luknjo v katero damo drobno nasekljan česen, lističe svežega rožmarina ter olivno olje. Potem vse skupaj postavimo v pečico na 190C za kakšnih 20 minut, da se ves sir stopi.

Ob tem dejanju sem globoko zavzdihnil ter močno držal fige, da bo vse vredu. In je bilo.

Sir je čez dvajset minut stopljen zato ga kar prelijemo čez izbrane testenine. Zraven gre fino kakšna na hitro skuhana špinača. Jaz sem uporabil zmrznjeno in je bila tako tako. Bo treba še izpopolnit. Sirova omakica je bila pa super.

Seveda sem celoten proces pozabil slikati. To pa je tako če kuhaš za dve fajn blogerki, potem ima pa človek tremo in pozabi na čisto esencialne stvari. Kot je slikanje tistega, kar poješ.

Za vsak slučaj sem skuhal še korenčkovo juho in čežano. Čisto tako, če bi šlo vse po zlu, da ne bi bili lačni.

Možnost za zafrknit: 3/10 (sem pričakoval, da bo huje ampak se je kljub pečici super izšlo in sir se je zelo elegantno stopil)

Umazanija: 4,5/10 (če bi kuhal samo to, bi bilo neverjetno hitro pomito, ker z omako sploh ni dela)

Užitnost: 6/10 (čeprav so se slišali mnogi vzkliki "njamsi" bi se dalo še marsikaj izboljšat. Recimo špinačo in izbiro testenin. So bile take velike in ne najbolj primerne. Mogoče to mislim zato, ker sem itak goreč privrženec špagetov. Punci sta pa tudi prevljudni, da bi kaj pokritizirali:) )

V glavnem. En fin ponedeljek.

Kateri pa je vaš najljubši sir?

O TEM, KAKO JE PAČ NEDELJA

2011-01-23T22:46:00.000+01:00

Danes je bil en fajn dan. Sicer za nedeljo spet pretirano poln ampak fin. Fin tudi zato, ker sem pojedel vse, kar je ostalo od včeraj. Včeraj pa sem jedel fantastično lazanjo od moje mame. In tiramisu prav tako. Tako, da sem potem še danes jedel isto. Od včeraj.

Vse je boljše naslednji dan.

Razen tegale kakava. Nedelja je pač dan za sladkarije. . .

O TEM, KATERE ZAČIMBE IMAM

2011-01-22T19:55:00.000+01:00

Čeprav živimo v tem stanovanju šele tri mesece, se nam je nabralo kar nekaj finih začimb. V bistvu jih imamo toliko, da je na polici skoraj zmanjkalo prostora in potem zmeraj brskamo za tisto željeno. En kup sem jih kupil tudi zato, ker sem delal en indijski kari, ki pa je uspel le polovično. Pa vendar. Razvrstil sem jih štiri kategorije:

PIKANTNE:

-Poper mleti

-Poper beli v zrnu

-Čili (ki je super ampak močen)

-Mediteran mešanica (ki gre pri nas najhitreje, ker jo posujemo po vsakem mesu)

LISTIČI:

-Origano (zmeraj gre zraven paradižnika)

-Timijan

-Pehtran :)

-Koper (ena tistih, ki sem jo kupil za enega izmed receptov, sedaj jo pa samo prekladamo)

-Rožmarin (esencialna sestavina pri testeninah s tuno)

-Peteršilj

-Drobnjak

-Žajbelj (ki je bil kar odkritje)

TADOBRI (ker vsi dišijo):

-Klinčki (najbolj zabavna začimba, predvsem zaradi tistih projektov s pomarančami iz otroštva)

-Cimet

-Žafranka

-Janež (če kakšna od vaših babic dela upognjence z janežem, naj mi pošlje kakšen paket!!!)

-Ingver

-Koriander

TAZELENI (ker imajo zelen pokrovček):

-Bazilika

-Kajenski poper

-Kurkuma

-Kardamom (za Lassi)

Tale začimbica pa je moja najljubša. Ha! Ste mislili, da bo pehtran kajne!

Pred kratkim pa sem našel nekaj, kar sem iskal že nekaj časa. Svežo baziliko, rožmarinove vejice in podobne dobrote imajo v enem izmed supermarketov, kar me je izjemno razveselilo. Ker pravi kuhar si šele, ko v lonec trgaš svežo baziliko. Ali pa skozi meso prebadaš rožmarinove vejice.

Katero začimbo pa vi najmanj uporabljate in jo samo premikate naokoli in je nasploh samo v napoto?

O TEM, KAKO JE PEČI ENO SAMO VESELJE

2011-01-20T21:16:00.000+01:00

Najbrž že poznate Joy. Je uspešna blogerka in veliko peče. V pečici, ki se jo jaz bojim.

(foto: http://www.joythebaker.com/)

Na svojem blogu simpatično opisuje vse svoje kreacije, tako, da bi človek še sam kaj poskusil. Ampak se hitro premislim, ko se spomnim, da bom najbrž moral prižgati pečico.

(foto: http://www.joythebaker.com/)

V glavnem. Nimam veliko za povedat. Hitro skočite na njeno stran. Se boste nasmejali. Jaz sem se že.

(foto: http://www.joythebaker.com/)

Zdaj grem pa kvačkat. Da ne bom slučajno šel kaj pečt tako kot Joy. Slučajno.

O TEM, KAKO SEM SKUHAL NEKAJ FENOMENALNEGA

2011-01-18T16:52:00.006+01:00

Torej. Zmeraj, ko delam popoldne, začenjam ob 14.00, kar je precej čudno, ker moram potem jesti kosilo že zelo zelo zgodaj. Ponavadi je tako, da ravno pojem zajtrk, ko se že lotim kuhanja in potem na hitro pojem, pomijem in če imam srečo, zamudim samo kakšnih pet minut.

Zato so za takšne dni potrebne temeljite priprave. To predvsem pomeni, da skuham vse že prejšnji dan. Tako da je bilo moje kosilo danes sestavljeno iz dveh delov.

MESNI POLPETI ZA BOMBASTIČEN BURGER PO JAMIEJEVO:

(recept za najboljše študentsko kosilo ever)

Mleto meso (250g, pol pakiranja) zmešamo z drobtinami, v zmes dodamo žlico gorčice, malo soli in popra, peteršilj ter eno jajce ter vse skupaj zgnetemo. Po potrebi dodamo še nekaj drobtin, da je masa relativno čvrsta. Nato oblikujemo male polpetke, debele približno dva centimetra. Pokapamo jih še z olivnim oljem ter damo majčkeno počivat v hladilnik. Ko smo nared, jih na rebrasti plošči pečemo 4 minute na vsaki strani.

Včeraj sem enega snedel kar tako s krompirjem pa mi ni bil tako všeč. Danes sem pa naredil tole.

EN SLASTEN BURGER:

(recept v slikah)

Možnost za zafrknit: 7/10 (takšnihle podvigov z mesom se pred kakšnim mesecem še ne bi šel. Ampak mislim, da se počasi lahko tudi kaj posreči)
Umazanija: 5,5/10 (sicer gre samo ena ponev, ampak je precej umazana)
Užitnost: 9,5/10 (res najboljša stvar, ki mi jo je uspelo naredit. Najbrž zato, ker ni bilo treba pretirano kuhat.)

Jaz imam rad hamburgerje. Ne vem zakaj. Mogoče zato, ker jih jem zmeraj, ko kam potujem. Recimo v London.

London sem pozabil dat v svojih top 10 stvari iz leta 2010, pa si kar zasluži svoje mesto tam okoli petega mesta. Veliko sem prepotoval sam in mi to kar paše, čeprav sem v London šel z očetom. On je šel na sestanke, jaz pa okoli. Potem sva se dobila na enem hamburgerju (kar vsak dan) zraven narodne galerije in potem sva šla spet vsak po svoje. Sem videl veliko, vključno z fixed gear kolesi, pa stanoval sem itak v hotelu, kamor navaden študent pač ne zavandra kar sam od sebe. Je blo fino. Fotr je pa itak tudi en kul tip. Igra v bendu. Najbrž zaradi tega. Ampak samo tako, za hobi.

Kje pa vi jeste, ko kam potujete?

O TEM, KAKO SEM SPEKEL JABOLKA

2011-01-17T23:02:00.001+01:00

Torej. Čeprav večina sovraži ponedeljke so meni kar ljubi saj ob ponedeljkih ne delam. To pomeni, da lahko po vikendu malo pospim potem pa pač delam, kar se mi zljubi, če je le, seveda to kar se mi zljubi diploma.

Čisto brez veze naj omenim še, da sem danes kupil en kup volne za en kup finih projektkov in nove čevlje. Je bil že čas.

V trgovini sem potem čisto po naključju srečal še gospodično pepermintovo, ki mi je prijazno pokazala kje lahko najdem mandljeve lističe in predlagala, naj jedilnik objavljam vnaprej, da se še kdo drug lahko najavi na kosilo. Mandljeve lističe pa sem potreboval za tole:

PEČENA JABOLKA:
(recept za eno sladko sladico)

Jabolka izkoščičimo tako, da v njih vrežemo precej veliko luknjo ter ven zbezamo vse peške. Preden se lotimo česa drugega jih zarežemo še po sredini okoli in okoli, da se potem med pečenjem lepo napihnejo in potem vse zgleda kul. Nato 50g masla zmešamo z mandljevimi lističi in rozinami ter sladkorjem po okusu ter dodamo še cimet, zdrobljene klinčke, muškatni orešček, sok ene limone in sok ene pomaranče. Nek recept, po katerem sem jih delal je zahteval še malo viskija, zato sem to kar pridno upošteval in prilil še malo Jacka, ki sem ga dobil kot vselitveno darilo. Jabolka potem napolnimo s tole maso, ki je precej tekoča, ter vse skupaj na pekaču na 190 stopinj pečemo okrog 40 minut.

Posrežemo jih še s smetano in to je to.

Možnost za zafrknit: 4/10 (to je edina stvar, ki se jo upam naredit v pečici, ker se res ne more zažgat.)
Umazanija: 4/10 (čeprav je vsega povsod se je hitro pomilo brez drgnjenja. In brez Prila.)
Užitnost: 7,5/10 (sicer je zelo super, samo mi je bilo skoraj presladko. Ampak kar classy.)

Sedaj grem pa naprej gledat Outsorced. Čeprav se mi na računalniku valja že nekaj časa, sem šele včeraj pogledal prvo epizodo. Potem pa še nadaljnih pet. Je precej smešno.

Kaj pa vi imate radi ponedeljke?

O TEM, KAKO SE SKUHA KORENČKOVA JUHA

2011-01-15T22:48:00.000+01:00

Jamie pravi, da mora vsakdo znat prirpavit kakšno juho. To sem sicer zadnjih nekaj mesecev kar lepo zanemarjal, danes, pa sem se odločil, da skuham tudi juho. Ker pravega recepta nisem imel, sem kar malo improviziral, s pričakovanjem, da bo rezultat pač tako tako. Ampak je izpadlo presneto dobro. Takole je šlo:

KORENČKOVA JUHA:
(recept za eno župo)

Korenje (2 na osebo) naribamo na pač neko velikost, ki nam najbolj ustreza. V lonec zlijemo malo olivnega olja, Ter korenje malo podušimo, toliko, da začne šumeti. Potem vse skupaj prelijemo z vodo, in počakamo, da se malo pogreje. Potem solimo, dodamo začimbe (jaz sem dodal baziliko in peteršilj) in pol žlice zdroba ter pustimo, da zavre. Nato kuhamo še kakšnih deset minut in kuha je končana. Ko jo postrežemo vanjo damo še žlico kisle smetane in naribamo malo parmezana.

Možnost za zafrknit: 5/10 (se mi zdi, da sem imel srečo, da je šlo vse tako, kot mora)
Umazanija: 7/10 (sicer se umaže ena posoda, ampak korenje gre pa POVSOD!)
Užitnost: 8,5/10 (juhica je za prvič zelo uspela)

Nasploh imam rad juhe. Se mi zdi, da kar pašejo h kosilu.

Katera je pa vaša najljubša juha?

O TEM, KAJ ME NAVDUŠUJE ZA KUHANJE

2011-01-14T23:52:00.001+01:00

The Best Thing I Ever Done HQ from MargaretEmily MacKenzie on Vimeo.

Tole sem našel že pred nekaj časa. Definitivno vredno ogleda. Je pa dokumentarec o najboljši pici na svetu.

Sicer pa zadnje čase veliko jem zunaj. Ker se mi malo ne da kuhat. Ampak. Jutri. . .! :)

Kakšen se pa vam zdi film?

O TEM, KAKO IMA KATJA PRAVZAPRAV PRAV

2011-01-12T22:16:00.000+01:00

Katja ima prav. Sreda je dan za stripič. Teta kontrola je bila obrnjena v steno. Potem sem jo postavil na svoje mesto. Potem je nastal tale kubističen stripič.

EVOLUCIJA ENEGA KOSILA

O TEM, KAJ SO MOJE NAJLJUBŠE KUHARSKE REČI

2011-01-12T18:16:00.001+01:00

Mene človek ne sme spustit v knjižnico. Ker sem kot mali otrok. Šel sem iskat samo dve knjigi, odšel sem s petimi. Racionalizacija pa taka: "Oh, poglej, novega Foucaulta imajo. In naš dekan je napisal spremno besedo. To pa že moram prebrat. . . " Sem pa najbrž edini, ki Focaulta in podobne bere kot zabavno literaturo. To so ta nora študentska leta. Časa imam pa seveda samo tri tedne. No šest, ker bom knjige itak podalšal.

V glavnem. Danes je bil odličen dan za kuhanje. Predvsem zato, ker sem spet dobil nekaj super kul pripomočkov. Zato sem sklenil, da svojih najljubših pet pokažem.

5: Metlica za stepanje. Najprej sem kupil eno poceni, za par evrov in je ob nenehni rabi kar razpadla. Tale nova je super, uporabljamo pa jo tudi za stvari, za katere ni namenjena, pa vseeno preživi. Kot naprimer mesenje testa.

4: Navadna lesena kuhavnica je nekaj, kar uporabljam vsak dan. So poceni in zelo fine. Imamo jih kar nekaj, ampak so nekaj takega, česar pač nimaš nikoli preveč. Aja, plastične mi pa sploh niso všeč.

3: Keramični nož. Slišal sem ogromno pohval za takle keramičen nož in je res super. Samo okruši se hitro. Naš je po nekaj mesecih kar zdelan. Reže pa še vedno super.

2: Leseno kladivo. Tole kladivo sem kupil za pičla dva eura. Sploh pa, kaj je bolj kul, kot kladivo v kuhinji. Nič. Razen mogoče vok.

1: Tlačilnik za krompir. Dobrega je težko najti, imeli smo enega plastičnega, z izjemno malimi režicami in se je neverjetno težko pomival. Pa še ogromen je bil. Tale je bil drag, ker je iz inoxa (nimam pojma kaj je to) in baje ne rjavi. Zgleda zelo kul, pa tudi svoje delo opravlja odlično. Je točno to, kar sem iskal. Tako, da sedaj nimam več izgovora, da ne naredim pireja ali njokov.

Res je, kar piše v kuharskih knjigah. V dobre kuharske pripomočke je vredno vložit. Naj bodo kvalitetni, ker jih konec koncev uporabljamo vsak dan. Jaz kuham šele tri mesece in sem zamenjal že kar nekaj pripomočkov, pri katerih sem želel prišparat. Naprimer tlačilnik za krompir.

V glavnem.

Kaj pa je vaš najljubši kuhinjski pripomoček?

O TEM, KAKO SPLOH NE VEM KAJ JE RAGU

2011-01-11T09:42:00.000+01:00

Glede kuharskih knjig imam mešane občutke. Ponavadi jedi itak izbiram po slikah, ki itak vse zgledajo fenomenalno. Potem, ko to reč skuham, zgleda relativno isto, vendar je ponavadi brez tistega neverjetnega okusa, ki sem ga pričakoval. Vendar sem včeraj vseeno kuhal po kuharski knjigi in scmaril nekaj, kar je bilo sicer zelo zabavno cmarit, vendar je potem izpadlo tako tako. Povprečno. Tole je bilo:

RAGU MAGU:

(recept za takrat, ko imaš malo več časa)

Najprej narežemo korenček (2) in stebelno zeleno (1) ter čebulo (2) na koščke. Ni treba, da so čisto majhni ampak ravno takšni za ugriznit. V kozico nakapamo malo oljčnega olja in vso zelenjavo dušimo deset minut. Med tem časom narežemo nekaj svinjine na koščke. Nato v lonec dodamo še meso, paradižnikovo mezgo in jabolčni sok ter malo moke, da se omaka zgosti. Nato se ragu kuha dve uri in pol. Mislim, da se mi je to zdelo najboljše, ker sem dobil občutek, da lahko med kuhanjem celo kaj naredim, saj sem pospravil kuhinjo in pisal par stvari na računalnik, ter vsake toliko preveril, kaj se dogaja v kuhinji.

Končni produkt je bil okej. Ragu je kot nek kao golaž, vsaj upam, čeprav ga bom danes probal tudi z rižem. Vsebuje pa zelenjavo in meso, kar je zmera plus.

Možnost za zafrknit: 6/10 (nekaj se je že začelo prijemat na dno, ampak je bilo uspešno rešeno ob hitri intervenciji)

Umazanija: 3/10 (en lonec in deska za sekljanje je res pomito en, dva, tri)

Užitnost: 5/10 (taka povprečna stvar, ki je čisto ok za eno kosilce, ni pa fenomenalna)

V glavnem. Ne razumem kuharskih knjig. Mislim, da bi morali vključiti tudi vzorce, da človek okusi kakšne so stvari, preden jih skuha. Ali vsaj kakšne bi morale biti.

Kuhate tudi vi kakšno jed, ki se vam zdi povprečna ampak, jo vseeno pogosto skuhate?

O TEM , KAKO SEM NA ROKE STEPEL SMETANO

2011-01-09T22:59:00.002+01:00

Nedelje so ponavadi sicer neverjetno polne takšnih naključnih stvari. Danes nisem počel nič nenavadnega ali česa pretirano kulskega, mi je pa uspelo nekaj skuhat. In to po našem originalnem načrtu, da ob nedeljah naredim nekaj ~~slatkega~~ sladkega. Sem pa šel včeraj drsat, kar je bilo tudi fino. Uspešno sem ne-padel in je tako vsa tista prerolana osnovna šola prišla še kako prav. Je bila pa gužva.

Ampak v glavnem, danes je nedelja in v nedeljo je treba naredit nekaj sladkega. Seveda ne v pečici, ker se je bojim. Zato sem naredil tole.

CHE-ZHA-NAH:

(recept za enega sladkosneda)

Jabolka olupimo in narežemo ter jih vržemo v en malo manjši lonec. Prekrijemo jih z vodo, ki jo sladkamo, ravno toliko, da noben ne gleda ven. Kuhamo jih kakšnih deset minut, dokler jih zlahka ne prebodemo z vilico. Nato odlijemo vodo in jih s pripravo za pire spiretiziramo (to besedo sem si sam zmislil :) ). Vmešamo še cimet in klinčke (ne pretiravamo, par klinčkov bo dovolj). Stepemo še malo smetane in postrežemo toplo.

Možnost za zafrknit: 3/10 (kr lahka je tala zadeva, pa še pečice se ne rabi)

Umazanija: 5/10 (en lonec za čežano in en lonec za smetano. Standard)

Užitnost: 9/10 (ko se zmešata mrzla smetana in vroča čežana je to zelo zelo zelo fino. Zelo. )

Pa smetano sem stepel na roke. Tako oldskul. Čeprav imamo mikser. Je boljša. Pa še nekaj sem imel za počet, med tem, ko so se kuhala jabolka.

Njam njam v glavnem.

Kako ste pa vi športali, ko ste bili majhni?

O TEM, KAKO SEM OMAKO NAMAZAL NA KRUH

2011-01-07T23:15:00.001+01:00

Tako. Tukaj je dokaz, da pogumni fantje grilamo tudi, ko je pod ničlo. No danes je bilo že kakšno stopinjo nad. Ampak je bilo vseeno mrzlo.

Pa še eno fino stvar sem ugotovil. Tole omakco od testenin s tuno, ki sem jo opisal že prej, sem namazal na kruh. Mi jo je ravno malo ostalo po kuhanju za lačno prijateljico. Zelo fino!

Danes spet brez filozofije.

O TEM, KAJ JE POVEDAL NAPO

2011-01-06T23:02:00.001+01:00

Najbrž se še spomnite kuharske oddaje Desetka, kratkih kuharskih vložkov, ki so bili na vrsti tam nekje pred dnevnikom. Vodil jih je Boštjan Napotnik - Napo, (ki ga jaz bolj poznam iz impro lige v kateri prav tako sodeluje), kjer sta mojstrom kuharjem za 10 eurov skuhala pravo kosilo za 4 ljudi. Priznam, da oddaje nisem spremljal tako intenzivno, kot sem spremljal Jamiea, ampak je oddaja zelo simpatična. Napo je tudi en kuharski bloger, ki na svojem blogu objavlja različne prigode in svoje kulinarične mojstrovine.

(foto: Boštjan Napotnik)

Na njegovem blogu najdete en kup receptov, ki so seveda zapisani v njegovi maniri. Šaljivo in efektivno.

Aja pa še najpomembnejše! Boštjan Napotnik je avtor uspešnice Kuhinja za prave moške, ki je sicer še nimam, ampak sem jo parkrat prelistal v knjigarni.

Tole pa pravi o sebi:

'Ko sem se pred osemnajstimi leti iz študentske sobice preselil v stanovanje, ki je imelo pravo pravcato kuhinjo, je bil prvi nakup po selitvi 12-delni komplet posode iz inoksa (s steklenimi pokrovi, ročaji, odpornimi proti visoki temperaturi, in dvojnim dnom, za 13.990 tolarjev), v kateri sva s cimrom scimprala marsikateri študentfutr in ki mi dobro služi še danes. Nisem hotel biti kuhar, postajal sem slavist in literarni komparativist.

Ko sem pred desetimi leti spoznaval svojo ženo, se je veliko dolgih pogovorov, iskrenja oči in dotikov rok dogajalo ob hrani – najprej ob krožnikih, kasneje ob piskrih in šporhertu. Vedno bolj zares in za Srečkota in Majo in Markota in Urško in Matevža in Sintijo in druge, ki jih imava rada. Ko sta se na kašice abonirala še Jon in Iza, je že bilo jasno: kuhar bom, kuhal bom za družino in prijatelje.''

Boštjan Napotnik, Kuhinja za prave moške

Vse podobnosti so izključno naključne.

Se mi zdi to, da fant kaj skuha ni več noben tabu. V bistvu je čisto posrečeno. Mogoče je celo moderno.

Aja pa še tole. Na novoletni dobrodelni improligi so člani vseh sodelujočih ekip improlige dražili svoje usluge v dobrodelne namene. Boštjan Napotnik je z Luko Korenčičem (ki je po mojem mnenju najbolj smešen improvizator) dražil kuhanje večerje za nekaj prijateljev. Ponudba je šla za med in s svojimi 20 euri nisem prišel daleč, saj je bilo prodano za kar nekajkrat več. No pa drugo leto.

O TEM, KAKO SEM NALETEL NA PROFESIONALNI STUDIO

2011-01-05T22:24:00.002+01:00

Ko si študent, živiš po čudnem urniku. Celo po tako čudnem, da svojih sostanovalcev sploh ne vidiš, spiš, ko drugi vstanejo in obratno in naletiš na kakšen nepredviden prizor, kot je bil recimo tole:

Nisem edini kuhar v stanovanju, in to, da hodim okrog s fotoaparatom in slikam lonce, pri nas pač ne privlači nobenih čudnih pogledov. Predvsem zato, ker se ena izmed sostanovalk s tem tudi malo bolj resno ukvarja. Če boste dobro prebrskali, boste našli tudi kakšno isto posodico. :)

Čeprav sem sicer to vedel, odprtega dežnika sredi kuhinje nisem pričakoval.

Ampak. Jaz sem dobro, hvala da ste vprašali. Pridno jem zelenjavo in pridno berem strokovno literaturo.

Pa tole sem naredil:

KAO NEK OUTMIL:
(recept za nekaj toplega zvečer)

Navadne ovsene kosmiče (en kozarec) stresemo v posodo in prelijemo z mlekom. Dodamo še nekaj sladkorja in potem vse skupaj kuhamo dokler mleko ne zavre in se kosmiči razkuhajo. Ko zavre kuhamo še kakšni dve minuti in to je to. Tole sem delal prvič in sem zelo cvikal, da se mi ne bo kaj prijelo. Ampak se ni. Ker sem pridno mešal. Sicer sem pričakoval, da se bodo kosmiči čisto razkuhali v kašo ampak se niso.

Potem sem noter zamešal še malo cimeta in narezal eno jabolko. Na topli peči je bila to super večerjica po dolgem dnevu.

Možnost za zafrknit: 2/10 (očitno takole kuhano mleko ne skipi, pa tudi prime se ne, čeprav sem z ognjem kar pretiraval)
Stopnja umazanije: 3/10 (en lonček za toplo večerjo ni slabo)
Užitnost: 7,5/10 (malo bo treba še izpopolnit, ampak je bilo za prvič zelo zelo fino. Še posebej, če si naveličan kosmičev)

Skratka definitivno je za probat.

Na kakšno čudno reč ste pa vi kdaj naleteli, ko ste prišli domov?

O TEM, KAJ JEM MED TEM, KO ŠTUDIRAM

2011-01-04T23:01:00.000+01:00

Tokrat brez filozofije. Sem se vrgel malo bolj v faks, pa jedel parkrat pri kolegu. To je v bistvu to. Pa recepti so se mi začeli ponavljati.

Čeprav se lahko strinjamo, da za študenta tole ne zgleda slabo.

Vi tudi padete v rutino?

O TEM, KAKO SEM JEDEL NAJBOLJŠO OMAKO NA SVETU

2011-01-02T23:22:00.000+01:00

Prijatelj mi je veliko govoril o neki omaki, skoraj na enak način, kot jaz govorim o krompirjevih štrukljih. In če nekdo tako strastno govori o nečem, potem mora biti to res dobro.Včeraj, sem ga obiskal, saj me je povabil, da tole reč poskusim. Nekaj mu jo je ostalo še od kosila, jaz pa sem prišel kar pozno zvečer, ampak nič zato. Tole je bilo neverjetno:

OMAKA IZ CELEGA PORTOVCA:
Celo steklenico portovca (ja, portovca in ja, cel liter) zlijemo v posodo ter dodamo še dobre pol litra goveje juhe, (kar takšne močne iz treh govejih kock). Potem sledi glavni del. Pustimo, da zavre in na srednjem ognju pustimo, da malo vre, kakšno uro ali dve, da je portovca v posodi samo še polovico. Potem v lonec dodamo nekaj (10) celih strokov česna in ter pustimo, da vse skupaj spet povre na polovico. Nato dodamo še zajeten kos masla (200g) in pustimo, da še to povre in se lepo zgosti.
Priprava traja zelo dolgo, ampak je takoooooooooooooo vredno.

Potem omako ponudimo s kakšnim finim zrezkom, in to je vse.

Tole je res najboljša omaka, kar sem jih kadarkoli poskusil. Pa tudi ni je tako težko naredit, samo dolgo traja. Pa še to je super, da sem jo jedel pri prijatelju, ki ima na balkonu žar in stvari peče kar celo leto, tako, da je zrezek spekel na žaru. Pravi, da se mu sosedi smejijo. Čeprav so čevapi z žara, ko jih pečeš na -5C v nogavicah in kratkih rokavih (ker itak vsi preveč kurimo) itak posebno doživetje. Še posebej, če te kdo zapre ven, ker na zunanjo stran balkonskih vrat nikoli nihče ne da kljuke.

Tako je bilo to.

Novo leto sem praznoval fino, lahkotno, preveč sem jedel. Tiramisu za zajtrk. Pozabil zobno ščetko. 24 ur brez umitih zob je bil safr. Brez zaobljub. Samo, da bom jedel več zelenjave. Hvala, da ste vprašali.

Kaj ste se pa vi zaobljubili?

O TEM, KAJ JE BILO NAJBOLJŠE V LETU '10

2010-12-31T16:06:00.001+01:00

Vsako leto že tradicionalno izberem top 10 stvari iz preteklega leta in tudi letos je tako. Sicer niso pretirano kuharske ampak vseeno.

Torej:

10:
PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST.
Že od nekdaj imam rad literaturo. Seveda sem ravno v teh letih, ko mi najbolj dogajajo Huxley in Hemingway in Camus in Orwell in podobni tipi pri katerih si moraš zelo razbijat glavo, da jih razumeš in ob njih branju pričakuješ razsvetljenje. Sem še precej daleč od zavedanja, da je branje lahko tudi lahkotno in celo zabavno.
Zato sem se letos septembra odločil, da bom hodil tudi na predavanja primerjalne književnosti, čisto tako, ker nimam pametnejšega dela in se mi je zdelo zabavno. Uspelo mi je priti celo na dve predavanji. Obe sta bili zanimivi, ampak več kot na dve mi ni ratalo. Je blo pa super. Drugo leto spet.

9:
MOJ LASTEN KAFIĆ.
Če se ukvarjaš s prostovoljstvom se zna zgodit, da boš počel precej random stvari. V okviru čisto nečesa drugega sem dva tedna vodil improviziran kafić, kjer je zmeraj primanjkovalo mleka. Imeli smo pa novoletne lučke (sredi poletja) in mizice iz starih oken in gamecube in projektor. Se mi je kar dopadlo bit cele dneve na kavah.

8:
POMLADNO PREBUJENJE.

Mogoče sem samo dobil kondicijo, ker imam pač takšno delo, ali pa je tale predstava res tako dobra, da sem jo gledal že dvakrat. Za tretjič imam pa že karte. Ampk to pride šele januarja. Je kul muzika. Je pač nekaj kar počnem, to, da gledam predstave.

TRIP NA DUNAJ.

Rad imam takšne nesplanirane tripe. Tako smo se avgusta na hitro odločili, da skočimo za en dan na Dunaj. Šli smo v Starbucks in jedli v 1516. Klasika. Ostalega se ne spomnim. Smo se pa veliko smejali.

FAKS.

Še prehitro je prišel dan, ko sem naredil zadnji izpit na faksu. Sedaj pridno pišem diplomo. Ampak je bilo vseeno zelo fino.

SETLERJI.

Rad imam družabne igre, čeprav jih ne igram pogosto. Vendar vsake toliko igram Naseljece otoka Catan. Mislim, da jih imam rad zaradi debat, ki se razvijejo ob igri in zaradi neizprostnosti igralcev. Ponavadi smo precej glasni, ko igramo.

DAVE MATTHEWS.

Dave Matthews Band je moj najljubši bend že nekaj let. In verjetno bo tako nekaj časa tudi ostalo. Februarja sem jih imel priložnost videti na Dunaju in itak so bili super. Super je bil tudi Starbucks in 1516 in vožnja nazaj ob polnoči v megli. Zjutraj sem pa seveda delal. Ampak je bilo vredno.

FILOZOFSKE DEBATE.

Mogoče je to samo študentsko življenje, ko imaš za tovrste stvari čas, ampak je filozofiranje ob kavi v kakšni kultni kavarni je prav super. In tega je bilo letos precej.

2:
PLEZANJE.
Prvič sem plezal že nekaj časa nazaj, ampak sem se bolj resno začel s tem ukvarjati letos. Še vedno mi ne gre ne vem kako dobro ampak dovolj, da sem že vodil svojo prvo smer. Sicer je ocenjena z 4c, kar pomeni, da izgleda nekako tako, kot strma pot na Šmarno goro, ampak vseeno. Sem se potem počutil kul.

1:
FLET.

Letos sem se tudi preselil in vse plačujem sam. Pa svojo kuhinjo imam. To je pa itak najboljše.

(foto: Dušan Smolnikar)

Katerih je pa vaših 10 najljubših letošnjih stvari?

O TEM, KAKO MI JE USPELO NEKAJ NEVERJETNEGA

2010-12-30T17:53:00.000+01:00

Kljub temu, da se nam obeta precej normalen vikend, ko bomo pač v petek zažurali, v soboto bomo tako tako, v nedeljo, pa se bomo že pripravljali za ponedeljek (se pravi delali stvari, ki bi jih morali že v petek), sem v vsej tej norišnici priprav na novo leto tudi sam nakupil goro hrane, s katero ne bi zdržal le tega vikenda, temveč tudi nekaj let ledene dobe, pa še nekaj malega bi ostalo. Predvsem zelenjave.

Vrste v trgovinah so bile nenormalne in čeprav sem nagnjen k minimalizmu sem se tokrat vdal ter pomislil še malo naprej, kot le eno kosilo.

Ah, pa še parmezan sem kupil. Sem se končno opogumil ter zgrabil en kos in bil prijetno presenečen, da parmezan ne stane 10eurov na kos, kot sem mislil, temveč le toliko na kilo. Kar je ob manjšem koščiču precej sprejemljivo.

Na koncu sem seveda kupil kruh, ker sem nesistematičen in grem mimo vsaj 5krat preden ga kupim. Pred mano je stala neka gospa, ki je na dolgo razlagala kakšen kruh bi imela in da noben ni pravi, kar se je meni zdelo simpatično, prodajalcu pa niti najmanj, ker se je naredila ogromna vrsta, zato je bil srečen, ko se mu jasno in glasno povedal kaj želim. Še rezati mu nič ni bilo treba.

Sploh ne vem zakaj sem vam vse to povedal. Ampak skuhal sem pa tole:

ZGOLJUFANE TESTENINE BOLOGNESE:
(recept za, ko se ti mudi)

Najprej na olju prepražimo malo čebule, jaz zmeraj prepražim eno šalotko, ker so tako male, ravno za enega. Potem v lonec damo še mleto meso in solimo. Pustimo, da se nekaj minut kuha in dodamo še naribano korenje. Jaz meso kuham približno 20 minut, tako, da je sigurno kuhano. Vmes dodam še malo rožmarina, ker je res super začimba.
Testenine pa v vreli vodi kuhamo pač toliko kot piše.

Je zgoljufano, ker ni nič paradižnika. Ker se mi ne da za tako malo novega odpirat.

Možnost za zafrknit: 6/10 (tole meso zna bit tricky včasih, če je na premočnem ognju)
Stopnja umazanije: 5/10 (standard dveh posod)
Užitnost skuhanega: 6/10 (je okej, toplo in hitro in nasitno)

Tole jem, ko se mi kam mudi, pa bi nekaj toplega in nasitnega, pa še res brez problema se naredi.

Aja! Pa tole mi je uspelo! Danes je bilo vse skuhano istočasno! Ko so bile skuhane testenine, je že piskalo, da je tudi meso kuhano. Tako, da sem končno jedel vse toplo! Ponavadi se zmeraj kaj shladi. To pa zato, ker lažje stvari skuham najprej, težjih se pa lotim kasneje. Vendar to ni najboljši vrstni red. Kdo bi si mislil.

Vi tudi kaj goljufate?