O TEM, KAKO SEM RAZGREL PONEV

Precej časa sem potreboval, da sem se odločil, da bom sprobal recept, ki mi ga je poslala Klara. Ne vem, zakaj sem potreboval toliko časa, ampak sem se ga včeraj končno lotil. Verjetno zato, ker sem imel v hladilniku končno nekaj jajc, ki sem jih mislil spremenit v pirhe, ampak se jih potem zaradi pomanjkanja motivacije nisem nikoli lotil.


Klara pravi takole:

POHANTE ŠNITE: 

(za eno osebo)

Potrebuješ: 

Mehek kruh (lahko star lahko ne, samo da lepo vpija tekoče) - 4 polovičke

jajce - eno

mleko - kravje ali sojino/ovseno/riževo/samo da teče - par žlic po občutku

cuker - odvisno od tega koliko se rad sladkaš

+ začimbe po želji - vanilin, cimet, karkoli, lahko tudi smetanca... 

Navodila: zmešaj vse stvari razen kruha

pomoči kruh v maso da se napije in fino kaplja iz njega

daj v ponev, ki je vroča in je podmazana z najljubšo maščobo (tudi brez gre z dobro teflonko)

peci na eni strani dokler ne rata zlatozapečen, obrni in ponovi vajo

daj na krožnik in hitro posuj z zličko sladkorja.

zunaj mora biti hrustlav notri pa mehek in sočen in njami

najboljša stvar ob deževnem vremenu. zraven si ponudi kakav/vročo čokolado/vinski šato/kavo/čaj

Možnost za zafrknit: 6/10 (vroča ponev zna stvari malo zakomplicirat)

Umazanija: 2/10 (če si pazljiv je izjemno hitro pospravljeno)

Užitnost: 7/10 (že kar vidim, da če bi tole jedel, ko sem bil majhen, bi bila to moja najljubša stvar na svetu)

Meni se je šnita malo zažgala. Ampak nič zato. Če je bilo prehudo, sem zgornjo plast malo postrgal in se nisem pustil preveč motit. Je bilo fino. Čeprav moram še malo izpopolnit, da se mi ne zažge. Ker potem že vidim, da bom to kar naprej jedel. 

So pa prazniki kar dobrodošli. Predvsem zato, ker sem spet prišel do potice. 

Moram pa tudi priznat, da imam še nekaj receptarskih dolgov. Jih pripravim v kratkem. Obljubim. :) 

Sploh pa, kaj pa vi počnete z vsemi temi prostimi dnevi?