O TEM KAKO JE BILO MRZLO

Danes je bil en salamensko dolg dan, pa čeprav je bil natanko tako dolg kot vsi ostali. Samo zdel se je veliko daljši, ker je snežilo jaz pa sem imel veliko za prehodit. Sicer je bilo že pozno popoldne, ko so se moje adidaske udale grozni plundri, jaz pa nisem zaostajal dolgo za njimi. Pa še lačen sem bil, ker se seveda od mandarin in raznih kupljenih kolačkov res ne da živeti. Zato je bil moj recept danes hiter in učinkovit:


PICA ZA ENEGA LAČNEGA FANTA:
(recept za ko se ti ne da nič kuhat)

Zaviješ v najbližjo picerijo, naročiš sebi najljubšo pico, plačaš, odneseš s seboj. To je to. Opravljeno, kot bi mignil.

Še boljše je, ko toplo poješ doma. Pa si kakšen košček pustiš za zajtrk naslednji dan. Čeprav se sliši ogabno, je presenetljivo fino. Se mi zdi, da takšne stvari kar sodijo k študentski prehrani.

Potem je snežilo še in še in jaz sem to samo opazoval iz okna in bil srečen, da mi ni treba več ven. Pa še Florence and the machine sem poslušal in je bilo prav fino.

Zdaj pa samo upam, da se mi čevlji do jutri posušijo.

Kaj pa vi "čudnega" jeste za zajtrk?