Prikaz objav z oznako svet kuhanja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako svet kuhanja. Pokaži vse objave

O TEM, KAKO NI NIKOLI DOVOLJ LEPIH SLIK

Nikoli ni dovolj lepih slik. 










Res kul. Jaz bom imel tudi takšno restavracijo, ko bom velik. 

Drugače pa pišem diplomo. Zato me ni.  

O TEM, KAKO IMAMO VSI RADI SENDVIČE

Spet sem naletel na en lušten blog, ki se imenuje KAKO IMAMO VSI RADI SENDVIČE.

Mislim, da vam bo všeč. Če ne zaradi drugega zaradi paradižnika, ki ima brke. Piše pa ga Jeannette.







Skočite pogledat. Everybodylikessandwiches.com.

O TEM, KAKO TREBUH VLADA UMU

Vzklita kuhinja (Sprouted kitchen) se imeuje en fin kuharski blog, o avtorjih katerega zvemo le malo. Piše le, da ga piše neko dekle, katere fant poskrbi za izjemne fotografije. In to je vse. Pa še to, da poskuša kuhat s sezonsko zelenjavo in da je to super. S čemer se strinjam.

Najbolj so mi pa všeč fotografije. Ker so res nekaj posebnega in so vse take blede in nič kaj živo zelene. Ampak vseeno zgledajo neverjetno dobro.

(vse zgornje fotografije: http://sproutedkitchen.com/)

No vidite v čem govorim. Včasih pa posnameta tudi kakšen filmček.








Sprouted kitchen je kul. Aja. Trebuh vlada umu pa je španski pregovor.

So vam tudi všeč takšne fotografije?

O TEM, KAKŠEN JE PLEMENITI PUJS

Ko sem iskal navdih za to, kaj bom kuhal jutri, sem naletel na en lušten blog.

NOBLE PIG se imenuje in piše ga gospa Cathy, ki živi v Oregonu in poleg kuhanja prideluje tudi lastno vino z lastnega vinograda. Logično.

Luštne fotke ima, jedi pa zgledajo slastno.





Jutri sem doma in kjuham. To je nova beseda. Sedaj sem kakšna dva dni jedel kar zunaj. Ker sem imel rojstni dan. Dva dni pač. To pa zato, ker sem velik in praznujem dva dni.

Tako.


O TEM, KAKO POTREBUJEM NAČRT

Blogi, ki se ukvarjajo s hrano so se mi zdeli zmeraj ena čudna reč. To pa zato, ker očitno že znajo kuhati in potem ne vidim razloga, zakaj bi potem sploh imel blog.

Ampak.





Tale blog je okej. MEL nam da par praktičnih receptov, ki zgledajo kar fino. Čeprav bolj, kot berem tovrstne bloge bolj zmeden postajam. Ah. Pač.

Sem pa sklenil, da bom začel malo zbirati recepte. Ker če ne zmeraj tuhtam, kaj bi jedel. Mislim, da bi bil tedenski plan dobra ideja. Ali pa kaj podobnega.

Imate vi kakšno idejo?

O TEM, KAJ POMENI NERED V KUHINJI

Jaz res ne spremljam kuharskih blogov. Pa bi jih moral. Zato, ker jih je nekaj, ki so res super. Tako, sem naletel tudi na tega.

"MESS IN THE KITCHEN" je blog, ki ga piše Mika, italjanka, ki želi v življenju delati res dobre testenine. Pa tudi ostalo dobro kuha. Mi je všeč, da lahko vsako jed lahko izberemo kar po sliki.

Nove reči kar pogosto objavlja in vse zgledajo krasno. In tudi ne komplicirano. Čeprav se najbrž glede tega motim.





Definitivno pa odsvetujem ogled tega bloga nekje, kjer nimate hitrega dostopa do nečesa finega, ker sem jaz, naprimer, ob pregledovanju postal presneto lačen.


O TEM, KAKO SEM POSTAL PIONIR

Ok, po pravici povedano, ne spremljam cele množice food blogov, čeprav jih je kar nekaj v mojem blog readerju. Pa tudi kuham ne veliko po njih, bolj uporabljam knjige. Kar je precej čudno.

Ampak tale blogič je super. Gospa, ki se sama kliče "PIONEER WOMAN" ima eno zelo luštno stran z mnogo super recepti, ki niso nujno zelo zdravi, so pa neverjetno slastni in precej lahki. Na njeni strani je en kup receptov in še veliko drugih reči, ki jih lahko poklikate.

Njeno pravo ime je Ree Drummond in živi na ameriškem podeželju. Je prava kavbojka in tudi blogerka. Čeprav sumim, da ji pri kakšni stvari vsaj kdo pomaga. :)

Branje bloga je pa takšno. Za dušo. Ker je simpatično in pogumno in navdihujoče. Za kakšen deževen dan.






Po njej bom sigurno kaj skuhal. Tudi zato, ker poznam kar nekaj ljudi, ki so mi jo priporočili ali pa po njej kuhajo sami. In zmeraj kaj dobrega skuhajo.

Sedaj pa hitro klikat.

Vi rajši kuhate po knjigi ali internetu?

O TEM, KAKO JE PEČI ENO SAMO VESELJE

Najbrž že poznate Joy. Je uspešna blogerka in veliko peče. V pečici, ki se jo jaz bojim.

(foto: http://www.joythebaker.com/)

Na svojem blogu simpatično opisuje vse svoje kreacije, tako, da bi človek še sam kaj poskusil. Ampak se hitro premislim, ko se spomnim, da bom najbrž moral prižgati pečico.

(foto: http://www.joythebaker.com/)

V glavnem. Nimam veliko za povedat. Hitro skočite na njeno stran. Se boste nasmejali. Jaz sem se že.

(foto: http://www.joythebaker.com/)

Zdaj grem pa kvačkat. Da ne bom slučajno šel kaj pečt tako kot Joy. Slučajno.

O TEM, KAJ JE POVEDAL NAPO

Najbrž se še spomnite kuharske oddaje Desetka, kratkih kuharskih vložkov, ki so bili na vrsti tam nekje pred dnevnikom. Vodil jih je Boštjan Napotnik - Napo, (ki ga jaz bolj poznam iz impro lige v kateri prav tako sodeluje), kjer sta mojstrom kuharjem za 10 eurov skuhala pravo kosilo za 4 ljudi. Priznam, da oddaje nisem spremljal tako intenzivno, kot sem spremljal Jamiea, ampak je oddaja zelo simpatična. Napo je tudi en kuharski bloger, ki na svojem blogu objavlja različne prigode in svoje kulinarične mojstrovine.

(foto: Boštjan Napotnik)

Na njegovem blogu najdete en kup receptov, ki so seveda zapisani v njegovi maniri. Šaljivo in efektivno. 

Aja pa še najpomembnejše! Boštjan Napotnik je avtor uspešnice Kuhinja za prave moške, ki je sicer še nimam, ampak sem jo parkrat prelistal v knjigarni. 

Tole pa pravi o sebi: 

'Ko sem se pred osemnajstimi leti iz študentske sobice preselil v stanovanje, ki je imelo pravo pravcato kuhinjo, je bil prvi nakup po selitvi 12-delni komplet posode iz inoksa (s steklenimi pokrovi, ročaji, odpornimi proti visoki temperaturi, in dvojnim dnom, za 13.990 tolarjev), v kateri sva s cimrom scimprala marsikateri študentfutr in ki mi dobro služi še danes. Nisem hotel biti kuhar, postajal sem slavist in literarni komparativist.
Ko sem pred desetimi leti spoznaval svojo ženo, se je veliko dolgih pogovorov, iskrenja oči in dotikov rok dogajalo ob hrani – najprej ob krožnikih, kasneje ob piskrih in šporhertu. Vedno bolj zares in za Srečkota in Majo in Markota in Urško in Matevža in Sintijo in druge, ki jih imava rada. Ko sta se na kašice abonirala še Jon in Iza, je že bilo jasno: kuhar bom, kuhal bom za družino in prijatelje.''

Boštjan Napotnik, Kuhinja za prave moške

Vse podobnosti so izključno naključne. 

Se mi zdi to, da fant kaj skuha ni več noben tabu. V bistvu je čisto posrečeno. Mogoče je celo moderno. 

Aja pa še tole. Na novoletni dobrodelni improligi so člani vseh sodelujočih ekip improlige dražili svoje usluge v dobrodelne namene. Boštjan Napotnik je z Luko Korenčičem (ki je po mojem mnenju najbolj smešen improvizator) dražil kuhanje večerje za nekaj prijateljev. Ponudba je šla za med in s svojimi 20 euri nisem prišel daleč, saj je bilo prodano za kar nekajkrat več. No pa drugo leto. 

O TEM, KAKO SEM BRSKAL PO INTERNETU

Eden prvih food blogov, ki sem jih sploh kdaj našel je bil tale od tete Barbarelle. Itak je poln lepih slik in finih reči, takih, da človek potem skuša kar v ekran ugriznit.

Tudi nekaj receptov se najde na njeni strani. Je pa posebna v tem, da ne paca kuhinje da hrane ne obdeluje nad 48 stopinj, kar pomeni, da je vsa hrana sveža in ohranja vse svoje fine reči, ki jih pač hrana ima.

Presno in vegansko prehranjevanje se mi sicer zdi naporno (plus mama bi me ubila), ampak bi se z veseljem prijavil na kakšno njeno delavnico, čisto zato, ker mi trenutno zelenjava pri kuhi dela največ težav.

En fin intervju z njo si lahko preberete na pepermintu, kar tule.


(Fotografije: www.barbarella.si)


Po pravici ne brskam ravno veliko po internetu za takšnimi blogi. Nimam časa. No. Ali pa volje. Ali pa samo ne najdem. Ali pa so fotografije tako lepe, da hočem skočit skozi okno, ker takšnih reči ne bom mogel nikoli skuhat.

V glavnem. Barbarella je kul.

O TEM KAKO SEM ŽELEL POSTATI JAMIE


Četrtki so namenjeni predstavljanju sveta kuharstva. In če je kje sploh dobro začeti, je to pri človeku zaradi katerega je kuhanje sploh postalo tako vsesplošno kul. To je seveda Jamie Oliver. Ni najboljši kuhar na svetu, njegovi recepti so preveč vezani na sestavine, ki niso na voljo povsod in jih tukaj kar pretežko dobimo pa tudi jedi niso ravno za vsak dan, vendar ima nekaj, kar je bilo prej kuhanju tuje. Njegova strast ni le kuhanje, vendar tudi vse ostalo kar spada zraven. Pravilen način prehranjevanja, kuhanje, kot druženje, sploh uživanje ob skupnih obrokih, strast za spreminjanje režimov prehranjevanja in izobraževanje mladih, ki nimajo takšnih možnosti, kot jih je imel on, je le nekaj stvari s katerimi se ukvarja.





Začel je s svojo TV serijo že leta 1997, potem pa od samega kuhanja malo odstopil in sodeloval še v dveh super projektih. V prvem, je poskusil reformirati sistem šolskih kuhinj, da bi kuhali bolj kvalitetno hrano, saj je pogosto to edini topli obrok, ki ga otroci jedo v celem dnevu. Drugi pa je projekt fifteen, kjer je petnajstim mladim, ki niso končali šole ponudil izobraževanje in delo v svoji novi restavraciji. 

Seveda za njim stoji cel sistem in je v teh nekaj letih postal blagovna znamka, saj tudi pri nas lahko kupite začimbe ali omake Jamiea Oliverja. Vendar mi je vsa ta ideja super zaradi dveh stvari. Zato ker tak preprost  dečko kuha fine reči in si potem rečem, da to lahko tudi jaz, druga pa je, da se na koncu ne vrti vse le okoli hrane, temveč ljudi. To, da je kuhanje le medij, ki prinaša socialne spremembe, nov korak v prihodnost ali še eno možnost se mi zdi nekaj, na kar prepogosto pozabljamo in bi lahko bilo zastopano na več področjih. 




Za to imam rad Jamiea Oliverja.


*(fotografije: Jamieoliver.com)