Tako, pa sem nazaj. Danes sem kuhal prvič po nekaj tednih in je bilo prav čudno. Sem pa v pravem pomladanskem zanosu počistil hladilnik in zmrzovalnik. No. Predvsem zato, ker se zmrzovalnik zaradi ledu ni mogel več zapreti. In tudi zato, ker je v njem eksplodiralo pivo. Smo študentje. Pač. No ampak sedaj je spet čist in čisto brez ledu. Danes, sem mu hotel kupit še čisto nove magnete, pa sem se vzdržal, ker ravno nisem imel drobiža.
Ampak. To sploh ni pomembno. Pomembno je moje novo odkritje! S prijateljem sva pred nekaj tedni delala sendviče in iz omare je potegnil sušene paradižnike. Zgledali so zelo čudno a sem enega v imenu znanosti preizkusil. In bili so mi zelo všeč. Prijatelj mi je rekel tudi, da so super v pašti, oziroma pravzaprav kjerkoli. Danes sem kupil svoj paketek (ki sem ga precej težko našel) in ga takoj preizkusil v bolonjski omaki. Rezultat je super.
Sicer sem zraven omake jedel njoke, ker se mi je pač dalo, sploh pa sem pospravljal tudi omare in naletel na kupe že vzklilega krompirja in sem moral rešit, kar se je rešit dalo.
Z bolonjsko omako so kar super.
Poleg tega sem preizkusil še eno fino reč. Jamie Oliver pravi, prav tako tudi nekaj mojih znancev, da si skuhajo večjo količino bolonjske omake, potem pa jo zmrznejo. Tako sem storil tudi jaz. Skuhal sem velik lonec omake, ter omako razdelil na tri obroke, ter dva od teh zmrznil. Kar v vrečki, ker je baje tako tudi okej. Čeprav sem omako, da preprečim kakšno nesrečo zavil kar v tri vrečke.
Pa tudi svoj alkoholni flumaster sem našel. Sicer ni tako kul, kot tisti beli od Katje ampak vseeno. Sedaj označujem vse kar mi pade pod roke.
Tako. Nazaj sem. Pika.
Imate vi tudi radi sušen paradižnik?
