O TEM, KAKO SEM GLEDAL KRALJEVO POROKO

Včeraj sem hote ali nehote (čeprav mi ni bilo nič hudega) gledal kraljevo poroko. To pa zato, ker so jo pač gledali vsi in če sem hotel sodelovati na twitterju, kjer je bilo itak vse #tegano z RoyalWedding se temu nisem mogel izogniti. Pa konec koncev mi ni bilo čisto nič hudega. Čeprav mi je Katja morala presneto veliko razlagati kdo je kdo.

Potem zvečer, sem bil ravno prav razpoložen za kakšno slaščičarsko ustvarjanje, zato sem se odločil, da preizkusim en PKIZP (Pehtranov izziv za Pehtrana), ki mi ga je poslala Alja. Poslala mi ga je sicer že pred kar nakaj časa, prej nikoli nisem bil pri volji za kaj takega. Ampak včeraj se mi je zdela idealna priložnost.

KOKOSOVE (RUMOVE) KROGLICE:

(recept za eno poroko)

Za kroglice potrebujemo: 20 dag kokosove moke, 20 dag sladkorja v prahu, 20 dag čokolade v prahu, 10 dag masla, en šilček ruma.

Alja potem pravi takole: Vse sestavine pregnetemo v testo. Jaz sem najprej zmešala suhe sestavine, da so se enakomerno porazdelile (lahko greš tudi po pravilu rastočih mas, kot se to dela v lekarni s praški :), potem pa sem dodala še maslo (to naj bo bolj mehko, da se lažje pregnete potem vse skupaj), no in na koncu daš še rum, kolikor ti pač odgovarja (malo gledaš na teksturo, da ne bo presuha oz. premokra pa tudi na okus). Iz mase potem oblikuješ kroglice, ki jih lahko povaljaš v kokosovi moki, mrvicah ali sladkorju. Potem jih postaviš na hladno.



Možnost za zafrknit: 3/10 (včasih lahko kje ostanejo kakšni koščki masla)

Umazanija: 3,5/10 (presenetljivo lahko se pomije skleda)

Užitnost: 8/10 (so zelo dobre, še posebej zaradi obilice ruma, pa tudi to, da jih je skoraj takoj zmanjkalo nekaj govori o tem, da so precej užitne)

Potem sem gledal še "Kraljev govor" in imam zaenkrat dovolj vsega v zvezi s kralji in kraljicami in princi in princesami.

Mi pa počasi zmanjkuje PKIZPov, tako da mi le pošljite še kakšen fin lahek recept na pehtranblog (afna) gmail (pika) com. Se bom potrudil, da tokrat ne bo trajalo tako dolgo, da jih preizkusim.

Ste vi gledali kraljevo poroko?

O TEM, KAKO SEM NAREDIL ŠMORN

Danes nam je v stanovanju zmanjkalo plina. To pa zato, ker smo študentje in se kljub temu, da smo vedeli, da nam ga zmanjkuje nismo podvizali in kupili novega. Zato sedaj vsi kuhamo samo na ploščo. In gre precej počasi.

Drugače pa nič novega. Še skuham ne nič novega. Razen danes, ko mi je a_girl poslala nov PKIZP.

Takole pravi:

ŠMORN:
(Za sladkosnedega študenta)

Sestavine, ki so vedno prisotne v omari:

• 1+1/2 lončka moke
• 1 lonček mleka
• 1 jajce
• ščepec soli
• 2-3 žlice sladkorja
• kanček olja

(po želji vanili sladkor, kokos)
=sama delam vse bolj kot ne po občutku, ampak naj ne bo pregosta ali preredka masa. Saj zmoreš.

+ malo nutelle in kakava zmešamo v skodelici toplega mleka, da nastane tekoč preliv (a ne pretekoč).

Zmešaj sestavine. Pristavi ponev. Stopi maslo. Vlij maso. Pusti da se samo zapeče. Obrni. Naredi packarijo. Razkosaj. Lepo zapeči. Vlij tekočo čokoladno stvar. Malo pomešaj in stresi na krožnik.
Dodaj malo stepene smetane in uživaj v sladki večerji/zajtrku/malici. In potresi s sladkorjem v prahu.

Lahko počneš tudi brez zadnjega čokoladnega preliva in stvar samo posuješ s sladkorjem in/ali kakavom.

Možnost za zafrknit: 6,5/10 (sem imel kar težave pri vsem tem prevračanju)
Umazanija: 2/10 (izjemno hitro je pomito, še posebej, če je ponev iz teflona)
Užitnost: 8/10 (izjemno dobra nostalgična večerjica je bila)

Šmorn mi je ponavadi naredila moja babi. Takrat, ko sta mojadva kam šla in je ona morala poskrbeti za to, da bom zvečer kaj jedel. Pa četudi sem bil star že 18.

Jaz sem šmornu dodal malo cimeta in bilo je super. Preliv pa sem izpustil. Je bilo pa zelo fino.

Zdaj grem pa po napornem dnevu počivat.

Kaj pa je vaša babi kuhala za večerjo?

O TEM, KAKO SEM SPLEZAL IZ LUKNJE

Prejšnji teden sem padel v eno takšno blogersko luknjo. To verjetno zato, ker sem jedel premalo zelenjave.

Ampak.

Vse je dobro. Sem se pogovoril s pepermintovo Katjo, potem pa še z babico in imam spet zagon. Verjetno zato, ker je babica spekla jabolčno pito, Katja pa mi je dala kraševo ledeno kocko. Potem je bilo pa spet vse v najlepšem redu.

Tako, da sem sedaj poln (no mogoče ne poln, vendar so vsekakor prisotne) novih idej za prihodnost.

Danes sem bil na kosilu pri babici in sva se pomenkovala, o tegobah kuhe. Rekla je, da je njej še sedaj težko izbrat kaj kuhat, vendar, pravi, da pač pride ura, ko je treba začet in se odloči. Pa tudi to mi je rekla, da moram res jest več zelenjave. Pa da naj manj kuham testenine, ker mladina samo še to je. Je fajn tale moja babi. Še posebej, ker je spekla pito.


JABOLČNA PITA OD MOJE BABI: 
(recept za zlest iz blogerske nekreativne luknje)

20dkg masla, 50dkg moke, 5dkg sladkorja, malo limoninega soka, en rumenjak in eno celo jajce ter ščepec soli zmesimo v krhko testo. Pustimo, da malo "počiva", med tem pa naribamo nekaj jabolk in jih dobro premešamo s cimetom in sladkorjem. 

Potem testo rezdelimo na dva dela, ter vsakega razvaljamo na velikost pekača. Najprej v pekač položimo en del, čez naložimo jabolka in nato čez vse položimo še drug del.

Vse skupaj se peče na 180C eno uro. Potem se mora pita še malo pohladit in je boljša naslednji dan. Vsaj tako pravi moja babi. Meni se je zdela super že takoj.

Je pogumna, ker se ne boji pečice.

Oh pa še to. Kupil sem diktafon. To je en velik znak odraščanja, ko ga kupiš, ker ga pravzaprav rabiš.

Kakšne so pa vaše kuharske tegobe?

O TEM, KAJ ZMERAJ NOSIM V TORBI

Jaz nisem tako nor na sladkarije, čeprav imam zelo rad kakršnekoli piškote. Še posebej, če jih kdo speče doma. Obstaja pa nekaj čokoladnih reči, ki so mi izredno ljube.

Prav zato sem bil tako vesel, da je začel kraš izdelovat takšne mini paketke svojih mini čokoladic.

Se mi zdijo ravno pravšnje za v torbo. Pa Kraš se mi zdi itak super. Še posebej "životinjskocarstvo".

Pa še enega trika me je naučil kolega. Na cenah zmeraj piše, koliko stane recimo kakšna reč na kilo. In potem je zelo lahko primerjat. Ponavadi velike škatle pač stanejo manj na kilo, tele, pa najbrž zaradi pakiranja krepko manj.

Tole je bila ena super najdba in nova stalnica v torbi.

Kaj imate pa vi v torbi?       +naključje?

O TEM, KAKO SEM SPEKEL JABOLKA

Torej. Čeprav večina sovraži ponedeljke so meni kar ljubi saj ob ponedeljkih ne delam. To pomeni, da lahko po vikendu malo pospim potem pa pač delam, kar se mi zljubi, če je le, seveda to kar se mi zljubi diploma.

Čisto brez veze naj omenim še, da sem danes kupil en kup volne za en kup finih projektkov in nove čevlje. Je bil že čas.

V trgovini sem potem čisto po naključju srečal še gospodično pepermintovo, ki mi je prijazno pokazala kje lahko najdem mandljeve lističe in predlagala, naj jedilnik objavljam vnaprej, da se še kdo drug lahko najavi na kosilo. Mandljeve lističe pa sem potreboval za tole:

PEČENA JABOLKA: 
(recept za eno sladko sladico)

Jabolka izkoščičimo tako, da v njih vrežemo precej veliko luknjo ter ven zbezamo vse peške. Preden se lotimo česa drugega jih zarežemo še po sredini okoli in okoli, da se potem med pečenjem lepo napihnejo in potem vse zgleda kul. Nato 50g masla zmešamo z mandljevimi lističi in rozinami ter sladkorjem po okusu ter dodamo še cimet, zdrobljene klinčke, muškatni orešček, sok ene limone in sok ene pomaranče. Nek recept, po katerem sem jih delal je zahteval še malo viskija, zato sem to kar pridno upošteval in prilil še malo Jacka, ki sem ga dobil kot vselitveno darilo. Jabolka potem napolnimo s tole maso, ki je precej tekoča, ter vse skupaj na pekaču na 190 stopinj pečemo okrog 40 minut.

Posrežemo jih še s smetano in to je to.

Možnost za zafrknit: 4/10 (to je edina stvar, ki se jo upam naredit v pečici, ker se res ne more zažgat.)
Umazanija: 4/10 (čeprav je vsega povsod se je hitro pomilo brez drgnjenja. In brez Prila.)
Užitnost: 7,5/10 (sicer je zelo super, samo mi je bilo skoraj presladko. Ampak kar classy.)

Sedaj grem pa naprej gledat Outsorced. Čeprav se mi na računalniku valja že nekaj časa, sem šele včeraj pogledal prvo epizodo. Potem pa še nadaljnih pet. Je precej smešno.

Kaj pa vi imate radi ponedeljke?

O TEM , KAKO SEM NA ROKE STEPEL SMETANO

Nedelje so ponavadi sicer neverjetno polne takšnih naključnih stvari. Danes nisem počel nič nenavadnega ali česa pretirano kulskega, mi je pa uspelo nekaj skuhat. In to po našem originalnem načrtu, da ob nedeljah naredim nekaj slatkega sladkega. Sem pa šel včeraj drsat, kar je bilo tudi fino. Uspešno sem ne-padel in je tako vsa tista prerolana osnovna šola prišla še kako prav. Je bila pa gužva.

Ampak v glavnem, danes je nedelja in v nedeljo je treba naredit nekaj sladkega. Seveda ne v pečici, ker se je bojim. Zato sem naredil tole. 

CHE-ZHA-NAH:

(recept za enega sladkosneda)

 Jabolka olupimo in narežemo ter jih vržemo v en malo manjši lonec. Prekrijemo jih z vodo, ki jo sladkamo, ravno toliko, da noben ne gleda ven. Kuhamo jih kakšnih deset minut, dokler jih zlahka ne prebodemo z vilico. Nato odlijemo vodo in jih s pripravo za pire spiretiziramo (to besedo sem si sam zmislil :) ). Vmešamo še cimet in klinčke (ne pretiravamo, par klinčkov bo dovolj). Stepemo še malo smetane in postrežemo toplo. 

Možnost za zafrknit: 3/10 (kr lahka je tala zadeva, pa še pečice se ne rabi)

Umazanija: 5/10 (en lonec za čežano in en lonec za smetano. Standard)

Užitnost: 9/10 (ko se zmešata mrzla smetana in vroča čežana je to zelo zelo zelo fino. Zelo. )

Pa smetano sem stepel na roke. Tako oldskul. Čeprav imamo mikser. Je boljša. Pa še nekaj sem imel za počet, med tem, ko so se kuhala jabolka. 

Njam njam v glavnem. 

Kako ste pa vi športali, ko ste bili majhni?

O TEM, KAKO SEM DELAL POTICO 2. DEL

Danes sem vstal ob pol desetih, par ur kasneje, kot ponavadi, spakiral svoj računalnik in fotkić ter se odpravil domov. Domov sicer pomeni dvajset minut z mestnim avtobusom, kar sicer ni veliko, ampak se v dežju presneto vleče. Čeprav je pot ob novem CDju Dave Matthewsa hitro minila. Kljub dežju in adidaskam.

Babica me je vmes trikrat klicala kje sem, ker je bilo že vse pripravljeno za tole:


MICA POTICA:
(recept za eno fino filo)

Zmešamo mlete orehe ali/in mandlje z obilico sladkorja. Potem v drugi posodi zmešamo maslo, nekaj rumenjakov, malo sladkorja in malo smetane. Testo razvaljamo in ga z zmesjo premažemo ter povrhu posujemo mlete orehe ali/in mandlje. Vse skupaj zvijemo in postavimo v pečico na 50 stopinj, da še malo vzhaja. Potem potico pečemo 50 minut na 180 stopinj.

Potem sem, preden sem jo lahko poskusil moral čakati še nekaj časa, da se je shladila, kar se je zdelo, kot eno daljših čakanj v življenju.

Potem smo še zvečer jedli, in se sedaj še premakniti ne morem. Še tipkam bolj težko.

Potica je bila pa itak najboljša. Pa tako lepa je bila, ker je bilo testo tako dobro stepeno.

Ste vi tudi kaj dobrega jedli?

O TEM, KAKO SEM DELAL POTICO 1. DEL

Torej. Včeraj je bil eden prvih popoldnevov, ko sem bil prost, brez neznanskih kupov dela, kar je decembra sicer stalnica. Seveda sem celo popoldne porabil za to, da sem spet začel normalno dihati (plus za en super (napol) skriven projektič, o katerem več jutri). Torej nisem kuhal.

Ampak.

Danes sem počel nekaj, česar sem se veselil že dolgo časa. Oziroma je bilo že nekaj časa planirano za objavo. Z babico sva naredil potico. No samo testo. Jutri, ko bo delala drugo potico, se naučim še drugi del. To pa zato ker sem danes popoldne delal. Kar je bilo tudi čisto okej.

No takole je šlo:

TESTO ZA MICO POTICO:
(recept za eno hudo potico)

Najprej sva (beri: je) v veliko posodo stresla moko in dodala ščepec soli. Potem sva (beri: je) v nekaj toplega mleka stresla malo moke in sladkorja ter polovico kvasa, ter postavila na toplo mesto, da kvas vzhaja. V tretji posodi sva (beri: je) zmešala maslo, tri rumenjake, sladkor, vanili sladkor, malo ruma, žlico olja, majčkeno sladke smetane in toplega mleka. Ko je bila zmes gladka, sva (beri: je) jo umešala z moko. Potem je na vrsto prišel najtežji del. Testo je bilo treba "stepst". Testo sva (beri: sem!) v veliki posodi stepel do gladkega, da se ni več prijemal ne kuhovnice, ne posode. To je bilo kar težko. Čeprav se je zdelo, ko sem opazoval babico, da je zadeva precej lahka. Ima kar mišice, ta naša babi.

Poleg tega, da dobro kuha ima še en kup hudih priprav. Recimo takšnole tehtnico, ki je itak najbolj kul.

Jutri, ko bo delala še eno, ji bom pomagal narediti "filo". Pa ne iz pehtrana. Ampak iz lešnikov in mandljev. Pa prvo potico bomo (beri: bom) pojedli. Kar celo.

Pa tudi blogal bom lahko bolj redno. Ker jem sicer redno. Ampak diham pa le, če imam čas.

Kakšno potico imate pa vi najrajši?

O TEM, KAKO SEM DELAL ŠARKELJ

Torej, danes sem, ker je nedelja in je seveda na vrsti neka sladica, poskusil naredit preprost šarklej po receptu, ki je bil napisan na zadnji strani pecilnega praška. Mislim sicer, da je masa kar uspela, vendar tole sigurni ni: 

V glavnem. Ne sprašujte. Potem sem kar lepo jedel kosmiče za večerjo. 

Možnost za zafrknit: 10/10 (očitno je preprost šarkelj težje naredit kot žlikrofe ali karkoli drugega)

Užitnost skuhanega: 0/10 (sem pristal kar na kosmičih)

Stopnja umazanije: 5/10 (niti ni bilo tako hudo, se je vse lepo pomilo)

Jaz krivim pečico. 

Kaj pa vam kdaj ni uspelo? 

O TEM, KAKO NISEM PEKEL PALAČINK

Danes je bil en super dan. Minil je precj bolj običajno, kot sem pričakoval da bo. To pa je v decembru že kar dosežek. Prav tako je bilo super to, da smo bili vsi trije sostanovalci doma, kar je prav tako ena velika redkost. Še najbolj super pa je to, da ko smo skupaj pogovor pogosto nanese na palačinke. In danes ni bilo nič drugače. Pridni, kot smo se jih hitro lotili. Takole namreč:

CIMRINE PALAČINKE:
(recept od ene cimre)

Eno jajce zmešamo z nekaj moke in mleka ter dodamo vanili sladkor ter navaden sladkor, pač na uč (oko), kolikor se nam zdi. Vse skupaj dobro premešamo. Tanko teflonsko ponev malo naoljimo ter jo segrejemo, nato pa nanjo zlijemo nekaj mase. Počakamo, da robovi malo zakrknejo, potem palačinko obrnemo in jo popoečemo še na drugi strani.

Pečeno palačinko namažemo s ČIMERKOLI! :)

Jaz sem skoraj vse namazal z nutelo. Rad jih imam še z marmelado, za ostalo me pa težko prepričate.

Zdaj, ko sem sit, pa se še malo posvetim diplomi? Čeprav mislim, da po palačinkah to ni več mogoče...

S čim pa imate vi radi palačinke?

O TEM KAKO SEM BRAL STRIPE

Danes, je bil en tak fajn nemarkanten dan. Nič kaj pretirano posebnega se ni zgodilo, delal sem precej nemarkantne reči, tiste, ki pač plačajo račune in tiste, ki jih pač moram za šolo. Te pa niso ne vem kako zanimive. Vsaj ponavadi ne. Tudi kuhal nisem nič posebnega. Proti večeru, ko sem že opravil večino dolgočasnih stvari sem si vzel malo pavze, vzel v roke stripič in skuhal tole: 

NAJBOLJŠI ZIMSKI KOMPOT:

(recept za enega lenega fanta)

Olupimo dve jabolki ter jih izkoščičimo ter narežemo na krhlje, te krhlje pa še prepolovimo. Jabolki nato damo v sladkano vodo, ki smo jo že začeli greti. Sam sem dal v kompot kar zajetno žlico sladkorja, vendar bi ga lahko dal še malo. Nato v kompot stresemo še nekaj klinčkov in še malo cimeta.

Kompot potem pokrijemo in pustimo, da se nekaj časa kuha. Vendar ne predolgo, da jabolko ne razpade. Jaz počakam da voda par minut povre, potem je kompot končan. 

Možnost za zafrknit: 3/10 *(sadje se hitro preveč razkuha ali pa dodate preveč  ali cimeta ali klinčkov, vendar je vseeno kar težko spacat kaj neužitnega)

Stopnja umazanije: 4/10 *(raznorazni olupki postajajo vse bolj nadležni. Posode pa je zelo malo)

Užitnost skuhanega: 7/10 *(super za kakšen zimski večer pred televizijo)

Kompot je super za kakšne mrzle večere, še posebej če imate za pogledat še kakšen film. Pa še celo stanovanje potem fino diši po klinčkih in cimetu. 

Mi žal nimamo televizije, da bi si ogledal film (pa čeprav ga lahko na računalniku) zato sem večer nadaljeval malo bolj analogno. 

Kompota je kar prekmalu zmanjkalo zato sem se kar prehitro moral vrnit k bolj resnemu delu. 

Ah. No pa jutri spet? 

Katera pa je vaša ljuba jed za mrzle večere?

P.S.: Moja mama je končno videla moj blog. Me je pohvalila, čeprav me je tudi malo za ušesa, ker baje jem premalo mesa in da si kuham premalo juh. Sporoča tudi, da je babi prišla nazaj z morja, vendar je sedaj na telovadbi.