O TEM, KAKO SO ŠPARGLJI PREDRAGI

Danes sem naokrog hodil v kratkih rokavih. Ker je bilo sončno in toplo. Čeprav je res, da je to obdobje, ko so temperature ravno prave, vedno prekratko, je vseeno fino. In veste, kaj sem našel na tržnici? Šparglje! Sicer so neverjetno dragi ampak vseeno. Tale tržnica me zmeraj bega. 

Ampak.

Sem naredil iz njih juho. 

SPOMLADANSKA ŠPARGLJEVA JUHA: 
(spomladanski recept za spomlad)

Šparglje (gojene, tiste večje) najprej malo z nožičem ostrgamo, tako, da se znebimo nekaj trdih vlaken, ki jih le težko pojemo ter jih narežemo na centimeter debele koščke. Nato jih na nekaj olivnega olja malo podušimo ter čez minuto ali dve zalijemo z toliko vode, da so vsi šparglji prekriti. Juho malo posolimo, dodamo malo peteršilja, žlico kisle smetane ter žlico ali dve ovsenih kosmičev, da se juha malo zgosti. Čez deset minut je juha kuhana. Nato jo s paličnim mešalnikom malo pretlačimo, da postane kremna in to je vse, 


Možnost za zafrknit: 3/10 (juho je očitno težko zafrknit)
Umazanija: 2/10 (najboljše je to, da se ponavadi nič ne prime in je zato super lahko pomit)
Užitnost: 7,5/10 (šparglji so mi všeč, samo ne vem, kako to, da ko jo delamo doma, juha izgleda čisto drugače)

Torej. To sem počel danes. 

Vsa ta pomlad me je spomnila na to, da moram popravit kolo. Nujno. 

Česa se pa vi veselite spomladi? 

O TEM, KAJ SEM JEDEL V OSNOVNI ŠOLI

V osnovni šoli, so bila, poleg odmorov najbolj fina kosila. To pa zato, ker smo imeli v že tako ogromni šoli, ogromno jedilnico, kjer so bile mize za štiri zložene v lepe vzporedne vrste, v nižjih razredih so potem celotni razredi iz podaljšanega bivanja sedeli v eni vrsti (zelo Heri Potter-ish), imeli smo kartončke, kjer ti je nekdo vsak dan prečrtal številko (ki smo jih seveda zmeraj znova porisali), hrano pa si dobil na pladnju kot v vsaki menzi. Še vedno se spomnim nekaterih jedi, po katere smo zmeraj hodili še enkrat na "repete". To so bili predvsem njoki in kakšne podobne reči. Pa tudi tole kosilce: 

MESNE KROGLICE S PIREJEM:
(recept za enega osnovnošolca)

Željeno količino mletega mesa postavimo v skledo v katero ubijemo eno jajce in dodamo še nekaj drobtin ter ščepec soli, da nastane ena velika kepa. To kepo razdelimo na male kroglice in jih nato v ponvi pečemo približno deset minut. Kdaj pa kdaj jih tudi obrnemo, da se ne prižgejo. 

Omako naredimo preprosto. Nekaj paradižnikove mezge zmešamo s kakšnim pravim paradižnikom, malo posolimo ter dodamo kakšno začimbo po želji. Če želimo, da je omaka bolj redka, dodamo še malo vode. Kroglice še par minut kuhamo v omaki, da se okusi malo pomešajo in to je vse. 

Vse skupaj postrežemo s pirejem, da je vse še bolj avtohtono osnovnošolsko. 


Možnost za zafrknit: 6/10 (Samo čakam, da bom enkrat kaj večjega zažgal)
Umazanija: 6/10 (Sicer malo več, kot ponavadi, ampak ni tako hudo, čeprav so vmes tudi olupki od krompirja)
Užitnost: 6/10 (Izjemno avtohtona osnovnošolska prehrana, čeprav verjetno malo manj mastna. Ampak to osnovnošolcem ne bi bilo všeč)

Tako. 

Kaj se pa vi spomnite iz osnovne šole? 

O TEM, KAKO JE POTREBNO IMETI NAČRT

Torej. 

Danes sem bil vremenu primerno zelo zmeden. Potem v takšnih primerih nikoli nisem sposoben kreativnega razmišljanja in pač skuham karkoli. Zato je absolutno nujno, da ima človek nek načrt. Danes je bil moj načrt samo tole: 

Sicer sem potem zvečer pomalical še eno pico.

Zato jutri potrebujem načrt. In že imam nekaj idej. Ampak o tem jutri. 


O TEM, KAJ JE SEZONSKO

Sedaj, ko je svet postal tako majhen, da lahko kadarkoli dobimo kadarkoli, je kar težko izbrskati informacije o tem, kaj pravzaprav lokalno cveti in se lahko kupi sveže. Ali pa je ravnokar zraslo.

Glede na to, da sem zrasel v mestu in imajo v merkatorju pač vedno vse pač ne vem kdaj kaj raste. Zato sem si ustvaril lušten seznam, kdaj je kaj v "sezoni".

Januar:
Por, zelena, hren, pesa

Februar:
Por, zelena, zelje, rdeče zelje, korenje

Marec:
Šparglji

April:
Šparglji, mlada čebula, redkvice, mlad krompir, kreša, pesa

Maj:
Bezeg, šparglji, grah, stročji fižol, rukola

Junij:
Češnje, brokoli, maline, fižol, bučke, kumare, paradižnik

Julij:
Češnje, brokoli, maline, fižol, bučke, kumare, paradižnik, koromač, koruza, artičoke, jagode

Avgust:
Jabolka, fižol, jagode, brokoli, korenček, por

September:
Gobe, bučke, malancani

Oktober:
Jabolka, hruške, bučke, cvetača, ohrovt, slive

November:
Jabolka, hruške, ohrovt, slive

December:
Zelena, zelje, zelena, buče, pesa


Ko bo tole bral nekdo, ki dejansko ve, kdaj kaj raste se bo držal za glavo. Ampak je vseeno tole moja groba ocena. Je pa res tudi, da lahko vredu jabolka dobimo kar celo leto naprimer. Pa kakšno drugo stvar tudi.

Če pa si želite vedeti kaj počnem, pa je odgovor, da zadnje čase preveč.

Ampak. Vseeno mi nič hudega (jem zadosti).

:)

O TEM, KAKO SO NEKATERI ZELO KREATIVNI

Torej. Kuharske bloge imam vse rajši. To pa zato, ker si nisem predstavljal, da lahko človek polag kuhanja v blog vtke tudi toliko kreativnosti. 

Eden mojih ljubših blogov ima naslov: HONEST FARE

Eden mojih ljubših je zato, ker je stran res lepa, in čeprav objavi kakšno novo reč le na kakšnih 14 dni, so stvari zelo luštne in preproste. Piše pa ga Gabi.  





(fotografije: http://honestfare.com/)


Samo tole sem vam želel pokazat. Ker je zelo kul. 

O TEM, KAKO SEM SPET DELAL TESTENINE

Torej. Danes sem šel v trgovino, da bi kupil kakšno stvar za kosilo, pa kar nikakor nisem mogel najti tistih pravih sestavin, oziroma navdiha. To se sicer pogosto dogaja in ugotovil sem, da najboljše kuham, ko imam pripravljen nek načrt. Pa tudi, če so stvari relativno težke za skuhat. Problem pa se pojavi, ker ne vem kje najt kakšen navdih. Sicer imam sedaj že kar nekaj kuharskih knjig, a vseeno me, ko jih listam, le redko kaj tako zelo pritegne. Poleg tega  pa imam za to le redko čas. Zato se ponavadi zatečem kar k testeninam. 

IMPROVIZIRANE TESTENINE Z BUČKAMI: 
(recept za nenavdihnjen dan)

Testenine skuhamo po navodilih na škatlji. V drug lonec pa zlijemo malo olivnega olja, ter bučko narezano na koščke, ter jo pustimo par minut, da se poduši. Nato vse skupaj prelijemo s sladko smetano in dodamo malo moke, da se omaka malček zgosti. Nato jo solimo in dodamo malo žajblja. To pa je vse. Sicer ni bilo najboljše kosilo kar sem jih kadarkoli jedel ampak je bilo za ponedeljek OK. 


Možnost za zafrknit: 3/10 (težko je kaj zafrknit. Razen če bučke zažgemo)
Umazanija: 5/10 (mam kar rad tale standard dveh loncev)
Užitnost: 3/10 (je blo tko bolj "meh" ampak vseeno za pojest)

Zgleda, da sem v takšnem testeninskem obdobju. Pa je to čisto okej. Jutri grem malo naokoli, potem pa spet kaj finega skuham. Predvsem pa kaj, kar ne bodo testenine. Sem pa dober s tole zelenjavo kaj? Se trudim :). 

V glavnem. Še en PKIZP imam še v dolgu, ampak vi mi pa že kar lahko še kakšen receptič pošljete. 

Toliko. 


Kje pa vi najdete navdih?

O TEM , KAKO POSLUŠAM MUZIKO

Danes ne vem, kaj napisat kot spremno besedo. Lahko pa povem, da sem poslušal en kup fine muzike, z raznoraznih virov. Najbolj kul so mi pa moje slušalke, ker so dovolj dobre, da lahko muziko poslušam zelo nagals, ne da bi me bolela ušesa, pri tem pa ne motim nikogar, pa še jaz nič ne slišim. 

Seveda pa kombiniram kuhanje in muziko. V takšnem tandemu sem tudi zadnjič skuhal tole:  

SKUTINI ŠTRUKLJI:
(recept za ene preproste štruklje od moje babi)

V skledi skupaj zgnetemo moko, žlico olja, ščepec soli in malo toplega mleka. Pri testu ne smemo pretiravati z moko, ker je potem trdo . Ko testo zgnetemo, ga moramo pustiti počivati približno pol ure.

Nadev pripravimo iz nepasirane skute, enega rumenjaka ter beljaka stepenega v sneg in obilice sladkorja.

Testo nato razvaljamo, sicer ne pretanko, ampak toliko, kot pač zlahka gre. Nato ga premažemo z nadevom in zvijemo v štrukelj. Štrukelj nato zvijemo v mokro krpo ter v kropu kuhamo 20 minut. To pa je vse.




Potem jih potrosimo še s cimetom in dodamo malo medu in so štruklji super. 

Možnost za zafrknit: 7/10 (moraš bit prave volje za kaj takega)
Umazanija: 7/10 (je kar za pomivat, ker je testo)
Užitnost: 9/10 (fenomenalni štruklji)
Čas: 60

Moja najljubša glasbena skupina je DMB. In to povem vsakemu, ki ga srečam. Sicer se včasih ne sklada ravno s štruklji ampak vseeno. 

Katera pa je vaša najljubša glasbena skupina? 



O TEM, KAKO SE SKORAJ NE BOJIM VEČ PEČICE

Zadnja dva dni sta bila čudna. Mislim, da sem se tega zavedel, ko sem danes iz trgovine pritovoril paradižnike in moko ter jabolka in mleko. Vse tako netipično študentsko. Moram pa priznati, da kljub temu, da rad kuham, mi je včasih vsega dovolj in sem brez idej in jem kar na bone. To se mi zdi super olajševalna okoliščina sedaj, ko se še učim.

Drugače pa še vedno nismo kupili novega plina. Po kar nekaj tednih. Kar shajamo, čeprav bo to nujen petkov projekt. To pa je zelo tipično študentsko.

Sem pa končno dobil nov navdih za skuhat kaj novega. Takole je šlo:

GRATINIRANE RICCOTA TESTENINE:
(recept za eno pečico)

V kropu skuhamo testenine, pač toliko časa kolikor piše na škatli. Hkrati v drugem loncu na malo olivnega olja podušimo nekaj češnjevih paradižnikov, ki jih preden jih vržemo v lonec stisnemo, da se razpočijo. Po nekaj minutah dodamo žlico ali dve nepasirane skute, pač po okusu in paradižnikovo mezgo, da se omakica zgosti. Nato dodamo še malo bazilike (sveže, če je to mogoče) in solimo, ter počakamo, da malo zavre.

Nato testenine prestavimo v krožniček za gratiniranje, jih prelijemo z omako in gor posujemo sir, ki je namenjen gratiniranju. Jaz sem sicer uporabil kar sir jošt ter malo parmezana, ker sta bila ravno pri roki, je bilo okej, ampak mislim, da bom drugič uporabil pravi sir. Pa tudi krožniček sem preden sem karkoli dal noter preventivno naoljil. Čisto tako. Nikoli ne veš.

Potem sem na 180C testenine pekel toliko časa, da se je sir stopil.




Možnost za zafrknit: 4/10 (presenetljivo majhna, ker se težko kaj zažge, pa tudi pašto že kar obvladam)
Umazanija: 5/10 (standard dveh loncev, s tem, da se omakica niti ne zasuši)
Užitnost: 8,5 (sem bil zelo navdušen, ker je bilo super. Pa še zelo na nivoju je bilo vse skupaj)

Tako, pa tudi s pečico sva vse bolj prijatelja. Sva se dobro zmenila za tele testenine.

Oh, pa ledenih kock mi je zmanjkalo. Točno po enem mesecu. Mogoče imam pa odtegnitveni sindrom.

Kaj ste pa vi počeli na ta deževen dan?

O TEM, KAKO SE PRIPRAVI MIZO

Pred kratkim sem v roke prijel kuharico sestre Vendeline, ki ima sicer malo slik, ampak so zato jedi toliko boljše in kar sline se ti cedijo, ko le to bereš.

Ampak. V bistvu mi je bilo najbolj zanimivo brat prve strani knjige (ja knjigo berem od začetka do konca), na katerih je lepo razloženo kako mora biti miza pogrnjena:

"Na osebo moramo računati vsaj 60 centimetrov dolžine mize, za silo bo šlo tudi 50 centimetrov. Za vsakega gosta postavimo najprej velik plitev krožnik, ki mu lahko rečemo okrasni krožnik ali podkrožnik. Ta ostane ves čas na mizi in nanj postavimo druge krožnike, ki si sledijo glede na jedilnik. Prav je, da na podkrožnik denemo lep partiček, da pri streženju ne žvenketa preveč. Podkrožnik je lahko navaden plitev krožnik, še lepše in bolj praktično je, če je malo večji. Podkrožnike lahko posebej kupimo in so lahko bleščeče kovinski, stekleni, porcelanasti, keramični ipd..." iz knjige Kuharice sestre Vendeline, Vale Novak, 1994



Meni, ki ponavadi juho pojem kar v kuhinji, vse ostalo pa na okenski polici se zdi to znanstvena fantastika.

Kaj pa vi, pogrinjate mizo?

O TEM, KAKO SEM BIL MAJHEN

Ko sem bil majhen sem rad gledal kuharske oddaje. Ne vem zakaj, saj za najstnika niso pretirano zanimive, še posebej če ta najstnik živi doma in nikoli nič ne skuha.

Ampak naprimer Jamiea sem zmeraj rad gledal. Čudno čudno. Od slovenskih oddaj pa sem rad gledal Čare začimb (Bojan Emeršič in Gregor Bakovič),  Novakova ter Napota pa sem ponavadi spustil, ker sem se moral učit za maturo.

Sedaj ne gledam kuharskih oddaj, ker jih ne poznam in ker pač nimam televizije. Čeprav še vedno rad pogledam kakšen fin video. Tako, kot tistga o vroči omakci iz predprejšnje objave.

Na TV3 prihaja nova oddaja riba na oko. Oglasov je povsod dovolj, tako da mora bit ena blazno dobra stvar. Pa tudi Danilo Ivanuša se zdi dobra izbira, ki so ga oklicali kar za gastro funka(ota).

V glavnem. Premiera je jutri. Oddaja obeta veliko. Vsaj reklam je veliko. Jaz samo upam, da bo kljub temu, da kuhajo slavni čimveč kuhanja in čimmanj slavnih. To pa zato, ker rad kuham.

O TEM, KAKO SEM SE ŠEL EKSPERIMENTALNO FOTOGRAFIJO

Še vedno se mi zdi čudno, da je kuhanje ena takšna čudna umetnost. Kuhat je sprva blazno neintituativno, ker, kdo pa se spomni recimo v juho dat mleko in jajce, po drugi strani, moramo pa pojest enormne količine hrane, in to večkrat na dan. Sicer sem se že kar navadil, da mesečno za hrano zapravim ravno toliko kot za najemnino. 

Ampak. Mi je super tudi to, da kakšno nov reč človek ponavadi ne pogrunta sam, ampak se velikokrat stvari in recepti prenašajo po ustnem izročilu. Tako, kot zgodbe. Kar je zelo kul.

Eno takšno reč sem skuhal tudi danes: 

POROVA JUHA Z MLEKOM:
(recept za eno ustno izročilo)

Por narežemo in ga popražimo na malo oljčnega olja ravno toliko, da postekleni. Potem olupimo majhen krompir in ga nasekljamo na majhne koščke. Vse skupaj zalijemo z vodo, ravno toliko, da je vse prekrito in kuhamo 7 minut. Potem dodamo še nekaj mleka, solimo, speštamo kosce krompirja (in vse ostalo) ter dodamo muškatni orešček. Nato prežvrkljamo eno jajce in tudi to vlijemo v juho. Vse skupaj kuhamo še tri minute in juha je nared. 



Možnost za zafrknit: 5/10 (sicer pri juhi težko fališ ampak je treba tudi receptu zaupat. Ampak je sprobano super)
Umazanija: 7/10 (se mi zdi, da se mi na lenoben dan ne bi dalo ubadat z vsemi olupki)
Užitnost: 8/10 (super je, imam rad juho, pa še za jutri imam malo)

Sem se pa šel eksperimentalno fotografijo, ker sem hotel fotografirat, kot stric iz prejšnje objave. Pa še ne vem če mi je všeč ali ne. 

Sem pa danes opravljal izpit za angleščino. Za certifikat. In mi je šlo fino. Tako, da bom sedaj uradno poliglot. 


Katere eksotične jezike pa vi govorite? 


O TEM, KAKO TREBUH VLADA UMU

Vzklita kuhinja (Sprouted kitchen) se imeuje en fin kuharski blog, o avtorjih katerega zvemo le malo. Piše le, da ga piše neko dekle, katere fant poskrbi za izjemne fotografije. In to je vse. Pa še to, da poskuša kuhat s sezonsko zelenjavo in da je to super. S čemer se strinjam.

Najbolj so mi pa všeč fotografije. Ker so res nekaj posebnega in so vse take blede in nič kaj živo zelene. Ampak vseeno zgledajo neverjetno dobro.

(vse zgornje fotografije: http://sproutedkitchen.com/)

No vidite v čem govorim. Včasih pa posnameta tudi kakšen filmček.








Sprouted kitchen je kul. Aja. Trebuh vlada umu pa je španski pregovor.

So vam tudi všeč takšne fotografije?

O TEM, KAKO MOJA BABI RAZTURA


Verjetno sedaj res bolj cenim kuharske umetnine, ko jih poskušam tudi sam ustvarit. Ta teden sem veliko skakal okoli, je bilo pa fino, da sem lahko danes skočil še do babi, ki je spekla krhke flancate. Ko sem jo vprašal, kako se jih naredi, sem že pri drugem koraku nehal poslušati, ker se mi je zvrtelo v glavi. Je težko. Sem jih pa en kup pobasal za domov. Pa v soboto dobim novo pošiljko. Ampak samo toliko, da se malo oddahnem od ledenih kock (ki jih je mimogrede skoraj že zmanjkalo).

O TEM, KAKO MI JE POSTALO SLABO

Torej. Ker je pust in imam relativno velik dostop do krofov, sem jih en velik kup pojedel tudi sam. Toliko, da jih sedaj še videti ne morem, vonj pa mi je sploh grozen. Za maškare sem bil pa kuhar. Seveda.

Drugače pa se že pripravljam na pomlad. To pomeni, da sem pripravljen predvsem, da bo bolj toplo.

Med drugim pa sem naletel na en super DIY za pekočo omako, ki je sicer z etsya, ampak je vseeno kuharija in že vem, komu bom eno takšnole stekleničko podaril. Pa kuhinja mi je tudi zelo všeč! :)




Toliko zaenkrat. Jaz imam zelo rad takšnele filmčke.

Ste se vi tudi prenajedli krofov?


O TEM, KAJ BOM ZA PUSTA

Kar smešno mi je, ko pišem, da je pustni vikend eden mojih bolj delovno polnih vikendov, ker je delo pač takšno, da so nam maškare fine in smo potem tudi mi namaškarani in je nasplošno veselo in tako. Pa kolikor hočemo krfov lahko pojemo. In tudi to je fino. Čeprav jih itak jem skozi vse leto. 

Zadnji teden sem bil kar zaposlen, počel sem en kup reči zato sem parkrat jedel kar na bone, ker mi ni zneslo nič skuhat. 

Ampak danes sem pa kuhal. Sicer spet testenine, ampak kaj ko so mo tako super. Takole je šlo: 

EKSPERIMENTALNE TESTENINE S PIŠČANCEM:
(recept za ene eksperimentalne testenine)

Pri kuhi sem začel uporabljati tisto, kar imam slučajno v hladilniku. Tako, da sem na olju v voku najprej malo popražil piščanca, malo solil in prelil s sojino omako, dodal žličko sezama in na koncu, ko se je vse kuhalo približno deset minut dodal še malo paradižnikove mezge. Tako izjemno študentsko eksperimentalno je bilo. Aja pa na začetku sem dodal tudi malo korenčka. Tako, da nisem imel slabe vesti, da nisem jedel zelenjave. 


Možnost za zafrknit: 5/10 (sem se kar navadil na vok in mi je to super, ampak imam občutek, da bi imel probleme, če ne bi bil teflonski)
Umazanija: 6/10 (ena povprečna packarija. Jo je bilo tokrat kar dosti sicer)
Užitnost: 5/10 (povprečna eksperimentalna pašta)

Tako. 

Jutri bom pojedel en kup krofov. Sem še mlad in se me holesterol še ne zadeva preveč.

Lahko uganete, kaj bom za pusta? 

O TEM, KAKO SEM NAREDIL ŠMORN

Danes nam je v stanovanju zmanjkalo plina. To pa zato, ker smo študentje in se kljub temu, da smo vedeli, da nam ga zmanjkuje nismo podvizali in kupili novega. Zato sedaj vsi kuhamo samo na ploščo. In gre precej počasi.

Drugače pa nič novega. Še skuham ne nič novega. Razen danes, ko mi je a_girl poslala nov PKIZP.

Takole pravi:

ŠMORN:
(Za sladkosnedega študenta)


Sestavine, ki so vedno prisotne v omari:

  • 1+1/2 lončka moke
  • 1 lonček mleka
  • 1 jajce
  • ščepec soli
  • 2-3 žlice sladkorja
  • kanček olja
(po želji vanili sladkor, kokos)
=sama delam vse bolj kot ne po občutku, ampak naj ne bo pregosta ali preredka masa. Saj zmoreš.

+ malo nutelle in kakava zmešamo v skodelici toplega mleka, da nastane tekoč preliv (a ne pretekoč).

Zmešaj sestavine. Pristavi ponev. Stopi maslo. Vlij maso. Pusti da se samo zapeče. Obrni. Naredi packarijo. Razkosaj. Lepo zapeči. Vlij tekočo čokoladno stvar. Malo pomešaj in stresi na krožnik.
Dodaj malo stepene smetane in uživaj v sladki večerji/zajtrku/malici. In potresi s sladkorjem v prahu.

Lahko počneš tudi brez zadnjega čokoladnega preliva in stvar samo posuješ s sladkorjem in/ali kakavom.




Možnost za zafrknit: 6,5/10 (sem imel kar težave pri vsem tem prevračanju)
Umazanija: 2/10 (izjemno hitro je pomito, še posebej, če je ponev iz teflona)
Užitnost: 8/10 (izjemno dobra nostalgična večerjica je bila)

Šmorn mi je ponavadi naredila moja babi. Takrat, ko sta mojadva kam šla in je ona morala poskrbeti za to, da bom zvečer kaj jedel. Pa četudi sem bil star že 18.

Jaz sem šmornu dodal malo cimeta in bilo je super. Preliv pa sem izpustil. Je bilo pa zelo fino.

Zdaj grem pa po napornem dnevu počivat.

Kaj pa je vaša babi kuhala za večerjo?