O TEM KAKO SMO DOBILI NOV "TOUSTER"

Torej. Vsaka nova stvar se začne z nečem novim. Če se pač ne bi, bi bila stvar precej absurdna, saj bi se le stežka začenjale s čem starim. No mogoče je ta zgodba res malce absurdna, saj se začne z ne čisto novim toasterjem. Torej. V stanovanju, kjer živim smo dobili čisto nov (star) toaster. Sicer si človek ne bi mislil, da je toaster (ali opekač) tako pomemben del kuhunjske opreme, a verjemite, da za študenta definitivno je. Mislim, da ni stvari, ki je ne bi mogli napraviti v opekaču. Vsaj kar se tiče študentskega jedilnega repertoarja.

Torej. Danes, premierno, sem uporabil ta toaster. Pustimo to da sem pol ure iskal gumb za vklop, ki ga sicer sploh ni bilo in je vse kar je potrebno to, da stvar vtaknemo v vtičnico, kar se je izkazalo za velik izziv, še posebej če je zraven grelec za vodo, katerega žica je prav take barve, kot tista od opekača.

Torej. Z gledališča sem prišel danes precej pozno, stanovanje je bilo zavito v temo, sostanovalci so že napol spali, jaz pa sem postal lačen. In to se je zdel popoln trenutek, da preizkusim novi opekač. Na dve rezini belega kruha sem namazal nekaj malega masla, na to položil malo dimljenega Jošta ter vse to posul s parmezanom (ker je bil pač odprt v hladilniku in se je to takrat zdela dobra ideja). Po kolobociji z vklopom, sem se usedel na kauč (da, kauč) in vse skupaj pomalical. Ob tem sem razmišljal, kako dobro bi zraven pasal še kakšen paradižnik in nekaj bazilike ter origana pa še kašno trdo kuhano jajce. Vendar to kdaj drugič.

Pa vendar. Sedeti z nečim toplim, sredi tišine in se skozi okno opazovati nočno osvetljene mestne ulice je nekaj kar niti ni tako slabo. Zato imam rad naš novi opekač. In občutek imam, da se tukaj  dogodivščina šele prične. . .