O TEM, KAKO SEM DELAL POTICO 1. DEL

Torej. Včeraj je bil eden prvih popoldnevov, ko sem bil prost, brez neznanskih kupov dela, kar je decembra sicer stalnica. Seveda sem celo popoldne porabil za to, da sem spet začel normalno dihati (plus za en super (napol) skriven projektič, o katerem več jutri). Torej nisem kuhal.

Ampak.

Danes sem počel nekaj, česar sem se veselil že dolgo časa. Oziroma je bilo že nekaj časa planirano za objavo. Z babico sva naredil potico. No samo testo. Jutri, ko bo delala drugo potico, se naučim še drugi del. To pa zato ker sem danes popoldne delal. Kar je bilo tudi čisto okej.

No takole je šlo:

TESTO ZA MICO POTICO:
(recept za eno hudo potico)

Najprej sva (beri: je) v veliko posodo stresla moko in dodala ščepec soli. Potem sva (beri: je) v nekaj toplega mleka stresla malo moke in sladkorja ter polovico kvasa, ter postavila na toplo mesto, da kvas vzhaja. V tretji posodi sva (beri: je) zmešala maslo, tri rumenjake, sladkor, vanili sladkor, malo ruma, žlico olja, majčkeno sladke smetane in toplega mleka. Ko je bila zmes gladka, sva (beri: je) jo umešala z moko. Potem je na vrsto prišel najtežji del. Testo je bilo treba "stepst". Testo sva (beri: sem!) v veliki posodi stepel do gladkega, da se ni več prijemal ne kuhovnice, ne posode. To je bilo kar težko. Čeprav se je zdelo, ko sem opazoval babico, da je zadeva precej lahka. Ima kar mišice, ta naša babi.

Poleg tega, da dobro kuha ima še en kup hudih priprav. Recimo takšnole tehtnico, ki je itak najbolj kul.

Jutri, ko bo delala še eno, ji bom pomagal narediti "filo". Pa ne iz pehtrana. Ampak iz lešnikov in mandljev. Pa prvo potico bomo (beri: bom) pojedli. Kar celo.

Pa tudi blogal bom lahko bolj redno. Ker jem sicer redno. Ampak diham pa le, če imam čas.

Kakšno potico imate pa vi najrajši?