O TEM, KAKO SEM DELAL ŠARKELJ

Torej, danes sem, ker je nedelja in je seveda na vrsti neka sladica, poskusil naredit preprost šarklej po receptu, ki je bil napisan na zadnji strani pecilnega praška. Mislim sicer, da je masa kar uspela, vendar tole sigurni ni: 


V glavnem. Ne sprašujte. Potem sem kar lepo jedel kosmiče za večerjo. 

Možnost za zafrknit: 10/10 (očitno je preprost šarkelj težje naredit kot žlikrofe ali karkoli drugega)
Užitnost skuhanega: 0/10 (sem pristal kar na kosmičih)
Stopnja umazanije: 5/10 (niti ni bilo tako hudo, se je vse lepo pomilo)

Jaz krivim pečico. 

Kaj pa vam kdaj ni uspelo? 

7 komentarjev:

  1. Jap, s to pečico moreš znat... Vsaj pri nas doma je blazno muhasta... Se noče pa noče udomačit =)

    OdgovoriIzbriši
  2. opa, zdej sva pa nekje na istem (kuharskem) nivoju! s tem, da jaz prej predvidim stopnjo zafrknjenosti in potem mi ne rabi niti drgnit prekača!

    OdgovoriIzbriši
  3. meni se je tudi to enkrat zgodilo na prejšnji pečici, ki je bila plinska. tako, da mislim, da je kar pečica kriva.
    ampak kuharju-pekaču se morajo tudi takšne stvari zgoditi... :)

    mene je najbolj groza, da mi kaj v sredini ostane surovo :S

    OdgovoriIzbriši
  4. kaj pa počne "šarkelj" v kvadratnem pekaču in zakaj je pokrit s peki papirjem?

    OdgovoriIzbriši
  5. Ah, Vesna ne sprašuj, . . . S tem, ko so rekli pekač za torto, so to očitno mislili bolj resno, kot sem to mislil jaz. . .

    OdgovoriIzbriši