O TEM KAKO SEM DRŽAL OBLJUBO

Tako, držal sem obljubo. Danes sem kuhal kosilo. Takole je bilo. Prišel sem domov, pogledal mejle, potem pa je na vratih že pozvonilo. Ker je kuhati samemu sebi precej dolgočasno, čimvečkrat še koga povabim, če imam le možnost (poleg tega pogosto iz vljudnosti pomijejo posodo, kar je sploh super, pa še kakšne buteljke se mi ne zdi škoda odpreti), zato sem tudi tokrat povabil dve prijateljici z namenom, da skupaj nekaj dobrega pojemo. Takole je šla dogodivščina: 

BURITOSI ZA VSE:
(recept za 3 osebe)

Buritosi so ena takšna hrana, da se jo z lahkoto skuha tudi za večje število ljudi, potem pa bojo tudi vsi zadovoljni, ker jih lahko jejo siti ali lačni, pa tudi napolnijo jih sami s tistim, kar jim je pač všeč. Pa še zelo malo posode se umaže. Torej, sestavine je lahko dobiti, v kakšen večjem marketu je edino potrebno poiskati že narejene tortilje (ponavadi na oddelku z eksotično hrano, lahko pa jih naredite celo sami, če ste pogumni), vse ostalo dobite povsod.


Skuhali smo nekaj mletega mesa, kar cel paket v bistvu v katerem je ga je okrog pol kile. Sicer smo ga težko pojedli ampak vseeno, skuhali smo ga ravno prav. Malo smo ga še posolili potem pa dodali malo currya in rožmarina, čisto tako za okus. Meso se kuha v malo vode (za en prst), jaz ga pustim kuhati kar 20 minut. To pa zato, ker že od malega nosim v sebi strah pred neskuhanim mesom. Potem smo naribali en kup sira (res kateregakoli, razen parmezana ali mozarele) in korenja, narezali čebulo in paradižnik, oprali salato ter vse lično postavili v lastne skledice. Tortilje sem v ponvi malo pogrel, ravno toliko da so se malo napihnile, pol minutke na vsaki strani. Vse to, smo skupaj z mesom postavili na mizo, zraven dodali še malo kisle smetane in kosilo je bilo nared. Vendar se je takrat zabava šele pričela. Celo bistvu buritotov je, da jih nadevamo z roko (prej si umijemo roke!), in si zmeraj naložimo preveč, tako, da jih potem ne moremo dobro zaviti in stvari kar frčijo ven. Potem cela situacija izpade humorna, tako da smeha ne manjka. In to je v bistvu bistvo buritosov. 

Mi pa je danes seveda uspelo zažgati tudi meso, tako da se je prijelo na dno posode. Predolgo sem ga pustil na premočnem ognju. Malo sem pozabil nanj. Drugače je bilo odlično. 



Možnost za zafrknit: 4,5/10 (ratalo mi je zažgat meso)
Stopnja umazanije: 7/10 (ker se porabi precej krožnikov in skledic)
Užitnost skuhanega: 6,5/10 (fino in zabavno, vendar sem imel pomisleke o spodnjih plasteh mesa)


Potem smo bili siti.

Pa še to. Hvala za vse spodbude in linke. Ko sem pogledal danes statistiko, bi me skoraj kap. Pa sem še izjemno premlad za tovrstne reči. V glavnem, hvala:). Ob priliki vas povabim tudi na kakšen prigrizek, če si le upate.

Tako. Zdaj grem pa ribat zažgan lonec. 

3 komentarji:

  1. Uau, to je pa za poskusit!! :) Tudi jaz vedno nekoliko dlje pečem (kuhala ga še nisem :)) meso, da ja ne bi kakšna kapljica krvi ven prikapljala, tako da te čisto razumem. :)
    Lp, AljA

    OdgovoriIzbriši
  2. boljs zazgan meso kot premalo kuhan. Pa pozabil si na juho. Pa hvala ker nisi dal gor tiste smesne/cudne fotke. Blo je dobr!

    OdgovoriIzbriši
  3. a veš da se tud jaz spravljam k mehiški že celo večnost, zdej si me pa spet spomnil s tole objavo! zanimivo, da kuhaš meso, jst ga tud ponavadi samo direkt v ponev ruknem. bom probala.
    ampak kri je pa res bljak ...

    OdgovoriIzbriši