Ko sem bil majhen, sem imel v zvezi s hrano dve prepovedi. Prva je bila ta, da nisem smel jesti lazanje po plasteh (kar sem pogosto počel), druga pa je ta, da nisem smel delati vulkanov iz špinače in krompirja.
Nasploh pa imam zelo rad špinačo. Mogoče tudi zaradi Popaja, ki je bil itak najbolj kulerski tip iz risank. Špinačo smo včasih jedli kar pogosto. Zdaj pa sem nanjo kar nekako pozabil. Zato sem skuhal tole:
NAJBOLJ ZAFRKNJENA ŠPINAČA:
(recept za eno nostalgijo)
Nekaj pesti špinače najprej dobro operemo in jo 5 minut kuhamo v vreli vodi. Špinača se neverjetno skrči, zato je treba špinače dati kar ogromno. Po petih minutah jo odcedimo in kar v istem loncu raztopimo malo masla potem pa s paličnim mešalnikom zmeljemo skupaj z nekaj mleka, in sladke smetane. Da se reč zgosti, dodamo ščepec moke potem pa dodamo še malo muškatnega oreščka, čisto tako za okus. Pa solimo tudi nekje vmes.
Potem sem naredil še nekaj pireja in spekel še ostanek puranjih medaljonov od včeraj in to je bilo to.
Je bilo pa neverjetno težko skuhati tole špinačo. Težje kot žlikrofe. Me je presenetilo predvsem to, da se tako skrči, pa tudi količin nisem vedel, pa potem sem se bal, da se mi bo prijela in nasploh je blo grozno.
Čeprav se je na koncu vse okej izšlo.
Možnost za zafrknit: 9/10 *(špinača se skrči, ne veš koliko mleka in smetane je potrebno dat, skratka zelo naporno)
Stopnja umazanije: 7/10 *(ni tako hudo, ker se vse kuha v enem loncu, ampak sem danes vseeno predolgo pomival, najbrž zaradi vsega stresa)
Užitnost skuhanega: 5/10 *(kar fino in nostalgično)
Potem sem seveda zaradi nostalgičnih razlogov delal vulkane in se nasploh mel fino.
Jaz mislim, da mi bodo tele jedi iz moje mladosti še zelo všeč.
Kaj pa ste vi jedli, ko ste bili majhni?